Kazalo
67 odnosi: Alkalijska kovina, Aluminij, Atom, Atomska teža, Atomska ura, Černobil, Barva, Baza (kemija), Eksplozija, Eksploziv, Elektroliza, Elektronka, Francij, Galij, Gustav Robert Kirchhoff, Hidrologija, Ionizacijska energija, Ionizirajoče sevanje, Izotop, Jedrska elektrarna, Jedrsko orožje, Kanada, Katalizator, Kemijski element, Kisik, Klorid, Latinščina, Led, Lepidolit, Manitoba, Medicina, Mednarodni sistem enot, Mineralna voda, Modra, Nemčija, Nerjavno jeklo, Nitrat, Organska kemija, Ozračje, Periodni sistem elementov, Radioaktivnost, Rak (bolezen), Rdeča, Robert Wilhelm Bunsen, Rumena, Sekunda, Silikat, Spekter, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektroskopija, ... Razširi indeks (17 več) »
- Alkalijske kovine
- Kemični elementi
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Poglej Cezij in Alkalijska kovina
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Cezij in Aluminij
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Cezij in Atom
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Poglej Cezij in Atomska teža
Atomska ura
Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.
Poglej Cezij in Atomska ura
Černobil
Černobil (ukrajinsko Чорно́биль, rusko Черно́быль) je mesto v severni Ukrajini, blizu meje z Belorusijo.
Poglej Cezij in Černobil
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Cezij in Barva
Baza (kemija)
Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.
Poglej Cezij in Baza (kemija)
Eksplozija
Eksplozija Eksplozivna snov Eksplozija je hitra in silovita sprostitev energije zaradi hitrega zvišanja tlaka in temperature, kar ima za posledico rušilno delovanje na okolico.
Poglej Cezij in Eksplozija
Eksploziv
Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.
Poglej Cezij in Eksploziv
Elektroliza
Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.
Poglej Cezij in Elektroliza
Elektronka
Radijske elektronke: ECC85, EL84 in EABC80 Elektronke manjše velikosti Elektrónka (tudi vákuumska cév) je elektronski element.
Poglej Cezij in Elektronka
Francij
Fráncij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Fr in atomsko število 87.
Poglej Cezij in Francij
Galij
Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.
Poglej Cezij in Galij
Gustav Robert Kirchhoff
Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.
Poglej Cezij in Gustav Robert Kirchhoff
Hidrologija
Hidrologíja ali vodoslóvje je fizičnogeografska veda o vodovjih.
Poglej Cezij in Hidrologija
Ionizacijska energija
Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.
Poglej Cezij in Ionizacijska energija
Ionizirajoče sevanje
Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.
Poglej Cezij in Ionizirajoče sevanje
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Poglej Cezij in Izotop
Jedrska elektrarna
Jedrska elektrarna Isar v Nemčiji Jedrska elektrarna ali nuklearna elektrarna je elektrarna, podobna termoelektrarni; pri jedrski elektrarni se kot primarni vir toplote namesto premoga, nafte ali plina uporablja jedrski reaktor.
Poglej Cezij in Jedrska elektrarna
Jedrsko orožje
Jedrska goba nad Nagasakijem Hirošimo Dva glavna načina zasnove jedrskega orožja Jedrsko orožje je vsako orožje, ki izrablja jedrske reakcije cepitve jedra (fizije) in/ali jedrskega zlivanja (fuzije) kot poglaviten vir uničevalne sile.
Poglej Cezij in Jedrsko orožje
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Poglej Cezij in Kanada
Katalizator
Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.
Poglej Cezij in Katalizator
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Cezij in Kemijski element
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Cezij in Kisik
Klorid
Kloridi so različne spojine s klorom, kar izključuje klorove spojine s kisikom in fluorom, kjer ima klor pozitivno vrednost oksidacijskega števila, saj sta elementa kisik in fluor bolj elektronegativna od klora in lahko le-tega oksidirata.
Poglej Cezij in Klorid
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Cezij in Latinščina
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Poglej Cezij in Led
Lepidolit
Lepidolit je vijolično siv ali rožnat mineral is skupine sljud s kemijsko formulo K(Li,Al,Rb)2(Al,Si)4O10(F,OH)2.
Poglej Cezij in Lepidolit
Manitoba
Manitoba je kanadska provinca.
Poglej Cezij in Manitoba
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Cezij in Medicina
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Cezij in Mednarodni sistem enot
Mineralna voda
Mineralna voda oziroma slatina je voda iz mineralnega izvira.
Poglej Cezij in Mineralna voda
Modra
Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).
Poglej Cezij in Modra
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Cezij in Nemčija
Nerjavno jeklo
Nerjavna jekla so zlitine na osnovi železa, kar pomeni, da je delež železa najmanj 50 %. Nerjavnost jekel pomeni, da ob dolgotrajnejšem stiku z vodo oz.
Poglej Cezij in Nerjavno jeklo
Nitrat
elektrostatskega potenciala na površini nitratnega iona. Območja obarvana rdeče imajo nižji naboj kot tista področja, ki so obarvana rumeno. Kisikovi atomi nosijo večino negativnega naboja. Struktura in vezi nitratnega iona. Vezi N-O so po moči in dolžini vmes med enojno in dvojno vezjo.
Poglej Cezij in Nitrat
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Cezij in Organska kemija
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Cezij in Ozračje
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Cezij in Periodni sistem elementov
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Cezij in Radioaktivnost
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Poglej Cezij in Rak (bolezen)
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Poglej Cezij in Rdeča
Robert Wilhelm Bunsen
Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.
Poglej Cezij in Robert Wilhelm Bunsen
Rumena
Rumêna je barva svetlobe z valovno dolžino 565-590 nm ali mešanica rdeče in zelene svetlobe, ki je videti iste barve.
Poglej Cezij in Rumena
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Cezij in Sekunda
Silikat
Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.
Poglej Cezij in Silikat
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Cezij in Spekter
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Cezij in Spekter elektromagnetnega valovanja
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Poglej Cezij in Spektroskopija
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Cezij in Steklo
Strup
Strúp je biološko gledano snov, ki zaradi svoje kemijske zgradbe škoduje določenemu biološkemu sistemu.
Poglej Cezij in Strup
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Cezij in Temperatura
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Cezij in Točnost in natančnost
Tritij
Tritij (oznaka T ali ³H), včasih tudi tricij, je radioaktiven izotop vodika.
Poglej Cezij in Tritij
Unča
Unča (angleško: avoirdupois, ounce) je enota za maso, enaka 28,35 g. Definirana je v okviru avoirdupois masnega sistema, po katerem je 1 avoirdupois funt enak 16 avoirdupois unčam.
Poglej Cezij in Unča
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Cezij in Voda
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Cezij in Vrstno število
Zelena
Zelêna je barva svetlobe z valovno dolžino 490-570 nm.
Poglej Cezij in Zelena
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Cezij in Zemlja
1860
1860 (MDCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Cezij in 1860
1881
1881 (MDCCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Cezij in 1881
1954
1954 (MCMLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Cezij in 1954
1967
1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Cezij in 1967
1986
Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Cezij in 1986
1997
1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Cezij in 1997
55 (število)
55 (pétinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 55.
Poglej Cezij in 55 (število)
Glej tudi
Alkalijske kovine
Kemični elementi
Prav tako znan kot Cs.