Kazalo
33 odnosi: Abscisna os, Atom, Avstenit, Avstenitno jeklo, Baker, Celzijeva temperaturna lestvica, Cirkonij, Dušik, Ferit, Jeklo, Kaljenje, Kisik, Kislina, Korozija, Krom, Lug, Magnet, Martenzit, Molibden, Nikelj, Niobij, Nož, Ogljik, Oksid, Ordinatna os, Popuščanje, Tantal (razločitev), Temperatura, Titan (element), Trdnost, Varjenje, Vodna turbina, Zlitina.
- Gradbeni materiali
Abscisna os
Pravokotni koordinatni sistem v ravnini:''x''.
Poglej Nerjavno jeklo in Abscisna os
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Nerjavno jeklo in Atom
Avstenit
Avstenít je trdna raztopina na osnovi gama-železa (Fe&gamma).
Poglej Nerjavno jeklo in Avstenit
Avstenitno jeklo
Avstenitna jekla so praviloma nemagnetna jekla, zelo odporna proti obrabi, zelo žilava in imajo povečano odpornost proti koroziji.
Poglej Nerjavno jeklo in Avstenitno jeklo
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Nerjavno jeklo in Baker
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej Nerjavno jeklo in Celzijeva temperaturna lestvica
Cirkonij
Cirkónij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zr in atomsko število 40.
Poglej Nerjavno jeklo in Cirkonij
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Nerjavno jeklo in Dušik
Ferit
Ferit je trdna raztopina na osnovi alfa-železa.
Poglej Nerjavno jeklo in Ferit
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Poglej Nerjavno jeklo in Jeklo
Kaljenje
Kaljenje je toplotna obdelava jekla, s katero jeklo močno utrdimo.
Poglej Nerjavno jeklo in Kaljenje
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Nerjavno jeklo in Kisik
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Nerjavno jeklo in Kislina
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Poglej Nerjavno jeklo in Korozija
Krom
Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.
Poglej Nerjavno jeklo in Krom
Lug
Lug je lahko.
Poglej Nerjavno jeklo in Lug
Magnet
Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.
Poglej Nerjavno jeklo in Magnet
Martenzit
Martenzit je vrsta kristalne strukture v kovinskih zlitinah.
Poglej Nerjavno jeklo in Martenzit
Molibden
Molibdén je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mo in atomsko število 42.
Poglej Nerjavno jeklo in Molibden
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Poglej Nerjavno jeklo in Nikelj
Niobij
Nióbij, nekdaj imenovan kolúmbij, je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Nb in atomsko število 41.
Poglej Nerjavno jeklo in Niobij
Nož
Nòž je orodje za rezanje, ki je največkrat sestavljeno iz jeklenega rezila z ostro konico na eni strani ter ročaja na drugi strani.
Poglej Nerjavno jeklo in Nož
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Nerjavno jeklo in Ogljik
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi.
Poglej Nerjavno jeklo in Oksid
Ordinatna os
Pravokotni koordinatni sistem:''y''.
Poglej Nerjavno jeklo in Ordinatna os
Popuščanje
Popúščanje je toplotna obdelava, ki sledi kaljenju jekla.
Poglej Nerjavno jeklo in Popuščanje
Tantal (razločitev)
Tantal je lahko.
Poglej Nerjavno jeklo in Tantal (razločitev)
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Nerjavno jeklo in Temperatura
Titan (element)
Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.
Poglej Nerjavno jeklo in Titan (element)
Trdnost
Tŕdnost gradiva je največja obremenitev, ki jo material zdrži preden se poruši.
Poglej Nerjavno jeklo in Trdnost
Varjenje
Varjênje je spajanje dveh ali več delov osnovnega materiala v nerazdružljivo celoto.
Poglej Nerjavno jeklo in Varjenje
Vodna turbina
Francisova vodna turbina za električno centralo na Grand Coulee Dam. Vódna turbína je pogonski stroj, pri katerem se potencialna energija vode pretvarja v mehansko energijo, ta pa se z električnim generatorjem pretvarja v električno energijo.
Poglej Nerjavno jeklo in Vodna turbina
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Poglej Nerjavno jeklo in Zlitina
Glej tudi
Gradbeni materiali
Prav tako znan kot Nerjaveče jeklo.