Kazalo
47 odnosi: Aluminij, Amfoternost, Apnenec, Argon, Železo, Baterija (elektrika), Divodikov trioksid, Dušikova kislina, Eksploziv, Elektronegativnost, Fluor, Fosforjev pentoksid, Fosforjeva kislina, Grščina, Halkozin, Halogen, Helij, Ionska vez, Karbonat, Kemijski element, Keramika, Kisik, Kislina, Koks, Kovalentna vez, Kovelin, Kras, Kripton, Neon, Ogljikov dioksid, Ogljikov monoksid, Ogljikova kislina, Oksidacijsko stanje, Organska spojina, PH, Prehodni element, Redoks reakcija, Rutil, Safir, Seznam mineralov, Silicij, Silicijev dioksid, Steklo, Sulfat, Voda, Vodikov peroksid, Zemlja.
- Anioni
- Oksidi
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Oksid in Aluminij
Amfoternost
Amfoternost je lastnost snovi, da lahko reagira kot kislina ali kot baza.
Poglej Oksid in Amfoternost
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Oksid in Apnenec
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Poglej Oksid in Argon
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Poglej Oksid in Železo
Baterija (elektrika)
Električna baterija je naprava iz ene ali več elektrokemičnih celic, ki lahko spremeni kemično energijo v električno in obratno pri polnilnih baterijah.
Poglej Oksid in Baterija (elektrika)
Divodikov trioksid
Molekula divodikovega trioksida Divodikov trioksid (tudi vodikov trioksid ali trioksidan) je nestabilna molekula s formulo H2O3 ali HOOOH.
Poglej Oksid in Divodikov trioksid
Dušikova kislina
Dušikova kislina (pravilneje dušikova(V) kislina) je zelo močna kislina s kemijsko formulo HNO3.
Poglej Oksid in Dušikova kislina
Eksploziv
Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.
Poglej Oksid in Eksploziv
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Oksid in Elektronegativnost
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Poglej Oksid in Fluor
Fosforjev pentoksid
Fosforjev pentoksid je kemična spojina.
Poglej Oksid in Fosforjev pentoksid
Fosforjeva kislina
Fosforjeva, ortofosforjeva ali natančneje fosforjeva(V) kislina) je anorganska kislina s kemijsko formulo H3PO4. Kislina nastane z raztapljanjem difosforjevega pentaoksida (P2O5) v vodi. Fosforjev pentaoksid nastaja z zgorevanjem fosforja. Fosforjeva(V) kislina vsebuje tri vodikove atome, zato disociira v treh stopnjah: H3PO4 → H2PO4 + H3O H3PO4 → H1PO4 + 2H3O H3PO4 → PO4 + 3H3O Zaradi treh predhodnih vodikovih atomov ima kislina strokovno predpono orto, ki velja za kisline z več H atomi.
Poglej Oksid in Fosforjeva kislina
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Oksid in Grščina
Halkozin
Halkozin je bakrov(I) sulfid in pomembna bakrova ruda.
Poglej Oksid in Halkozin
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Oksid in Halogen
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Oksid in Helij
Ionska vez
Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.
Poglej Oksid in Ionska vez
Karbonat
Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.
Poglej Oksid in Karbonat
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Oksid in Kemijski element
Keramika
Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.
Poglej Oksid in Keramika
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Oksid in Kisik
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Oksid in Kislina
Koks
Koks Koks je trden ostanek žganja bituminoznih premogov z majhno vsebnostjo pepela in žvepla.
Poglej Oksid in Koks
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Oksid in Kovalentna vez
Kovelin
Kovelin (tudi kovelit) je redek bakrov sulfidni mineral s formalno kemijsko formulo CuS.
Poglej Oksid in Kovelin
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Oksid in Kras
Kripton
Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.
Poglej Oksid in Kripton
Neon
Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.
Poglej Oksid in Neon
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Oksid in Ogljikov dioksid
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Poglej Oksid in Ogljikov monoksid
Ogljikova kislina
Ogljikova kislina je zelo šibka kislina s kemijsko formulo H2CO3.
Poglej Oksid in Ogljikova kislina
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Poglej Oksid in Oksidacijsko stanje
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Poglej Oksid in Organska spojina
PH
pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.
Poglej Oksid in PH
Prehodni element
Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.
Poglej Oksid in Prehodni element
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Oksid in Redoks reakcija
Rutil
kvarčnega kristala Rutíl je mineral s kemično sestavo TiO2 in imenom titanov dioksid.
Poglej Oksid in Rutil
Safir
Safir je redek dragi kamen, mineral korunda.
Poglej Oksid in Safir
Seznam mineralov
Različni minerali Seznam mineralov zajema vse minerale, ki jih priznava oz.
Poglej Oksid in Seznam mineralov
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Oksid in Silicij
Silicijev dioksid
Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.
Poglej Oksid in Silicijev dioksid
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Oksid in Steklo
Sulfat
Zgradba in vezi v sulfatnem ionu. Prostorski model sulfatnega iona. Sulfat v anorganski kemiji je sol žveplove(VI) kisline.
Poglej Oksid in Sulfat
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Oksid in Voda
Vodikov peroksid
Vodikov peroksid je anorganska kemijska spojina s formulo H2O2.
Poglej Oksid in Vodikov peroksid
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Oksid in Zemlja