Hitreje kot brskalnik!
47 odnosi: Aluminij, Amfoternost, Apnenec, Argon, Železo, Baterija (elektrika), Divodikov trioksid, Dušikova kislina, Eksploziv, Elektronegativnost, Fluor, Fosforjev pentoksid, Fosforjeva kislina, Grščina, Halkozin, Halogen, Helij, Ionska vez, Karbonat, Kemijski element, Keramika, Kisik, Kislina, Koks, Kovalentna vez, Kovelin, Kras, Kripton, Neon, Ogljikov dioksid, Ogljikov monoksid, Ogljikova kislina, Oksidacijsko stanje, Organska spojina, PH, Prehodni element, Redoks reakcija, Rutil, Safir, Seznam mineralov, Silicij, Silicijev dioksid, Steklo, Sulfat, Voda, Vodikov peroksid, Zemlja.
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Novo!!: Oksid in Aluminij · Poglej več »
Amfoternost
Amfoternost je lastnost snovi, da lahko reagira kot kislina ali kot baza.
Novo!!: Oksid in Amfoternost · Poglej več »
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Novo!!: Oksid in Apnenec · Poglej več »
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Novo!!: Oksid in Argon · Poglej več »
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Novo!!: Oksid in Železo · Poglej več »
Baterija (elektrika)
Električna baterija je naprava iz ene ali več elektrokemičnih celic, ki lahko spremeni kemično energijo v električno in obratno pri polnilnih baterijah.
Novo!!: Oksid in Baterija (elektrika) · Poglej več »
Divodikov trioksid
Molekula divodikovega trioksida Divodikov trioksid (tudi vodikov trioksid ali trioksidan) je nestabilna molekula s formulo H2O3 ali HOOOH.
Novo!!: Oksid in Divodikov trioksid · Poglej več »
Dušikova kislina
Dušikova kislina (pravilneje dušikova(V) kislina) je zelo močna kislina s kemijsko formulo HNO3.
Novo!!: Oksid in Dušikova kislina · Poglej več »
Eksploziv
Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.
Novo!!: Oksid in Eksploziv · Poglej več »
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Novo!!: Oksid in Elektronegativnost · Poglej več »
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Novo!!: Oksid in Fluor · Poglej več »
Fosforjev pentoksid
Fosforjev pentoksid je kemična spojina.
Novo!!: Oksid in Fosforjev pentoksid · Poglej več »
Fosforjeva kislina
Fosforjeva, ortofosforjeva ali natančneje fosforjeva(V) kislina) je anorganska kislina s kemijsko formulo H3PO4. Kislina nastane z raztapljanjem difosforjevega pentaoksida (P2O5) v vodi. Fosforjev pentaoksid nastaja z zgorevanjem fosforja. Fosforjeva(V) kislina vsebuje tri vodikove atome, zato disociira v treh stopnjah: H3PO4 → H2PO4 + H3O H3PO4 → H1PO4 + 2H3O H3PO4 → PO4 + 3H3O Zaradi treh predhodnih vodikovih atomov ima kislina strokovno predpono orto, ki velja za kisline z več H atomi. Ta lastnost da ortofosforjevi kislini možnost spajanja s kondenzacijo v polifosforjevo kislino (HPO3). Fosforjeva (V) kislina, se uporablja predvsem za pridelovanje gnojil, pri tem predvsem soli in pralnih praškov, kot mehčalo za trdo vodo. Kategorija:Anorganske kisline Kategorija:Arome Kategorija:Anorganske fosforjeve spojine Kategorija:Vodikove spojine.
Novo!!: Oksid in Fosforjeva kislina · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Oksid in Grščina · Poglej več »
Halkozin
Halkozin je bakrov(I) sulfid in pomembna bakrova ruda.
Novo!!: Oksid in Halkozin · Poglej več »
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Novo!!: Oksid in Halogen · Poglej več »
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Novo!!: Oksid in Helij · Poglej več »
Ionska vez
Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.
Novo!!: Oksid in Ionska vez · Poglej več »
Karbonat
Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.
Novo!!: Oksid in Karbonat · Poglej več »
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Novo!!: Oksid in Kemijski element · Poglej več »
Keramika
Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.
Novo!!: Oksid in Keramika · Poglej več »
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Novo!!: Oksid in Kisik · Poglej več »
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Novo!!: Oksid in Kislina · Poglej več »
Koks
Koks Koks je trden ostanek žganja bituminoznih premogov z majhno vsebnostjo pepela in žvepla.
Novo!!: Oksid in Koks · Poglej več »
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Novo!!: Oksid in Kovalentna vez · Poglej več »
Kovelin
Kovelin (tudi kovelit) je redek bakrov sulfidni mineral s formalno kemijsko formulo CuS.
Novo!!: Oksid in Kovelin · Poglej več »
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Novo!!: Oksid in Kras · Poglej več »
Kripton
Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.
Novo!!: Oksid in Kripton · Poglej več »
Neon
Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.
Novo!!: Oksid in Neon · Poglej več »
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Novo!!: Oksid in Ogljikov dioksid · Poglej več »
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Novo!!: Oksid in Ogljikov monoksid · Poglej več »
Ogljikova kislina
Ogljikova kislina je zelo šibka kislina s kemijsko formulo H2CO3.
Novo!!: Oksid in Ogljikova kislina · Poglej več »
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Novo!!: Oksid in Oksidacijsko stanje · Poglej več »
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Novo!!: Oksid in Organska spojina · Poglej več »
PH
pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.
Novo!!: Oksid in PH · Poglej več »
Prehodni element
Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.
Novo!!: Oksid in Prehodni element · Poglej več »
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Novo!!: Oksid in Redoks reakcija · Poglej več »
Rutil
kvarčnega kristala Rutíl je mineral s kemično sestavo TiO2 in imenom titanov dioksid.
Novo!!: Oksid in Rutil · Poglej več »
Safir
Safir je redek dragi kamen, mineral korunda.
Novo!!: Oksid in Safir · Poglej več »
Seznam mineralov
Različni minerali Seznam mineralov zajema vse minerale, ki jih priznava oz.
Novo!!: Oksid in Seznam mineralov · Poglej več »
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Novo!!: Oksid in Silicij · Poglej več »
Silicijev dioksid
Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.
Novo!!: Oksid in Silicijev dioksid · Poglej več »
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Novo!!: Oksid in Steklo · Poglej več »
Sulfat
Zgradba in vezi v sulfatnem ionu. Prostorski model sulfatnega iona. Sulfat v anorganski kemiji je sol žveplove(VI) kisline.
Novo!!: Oksid in Sulfat · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Oksid in Voda · Poglej več »
Vodikov peroksid
Vodikov peroksid je anorganska kemijska spojina s formulo H2O2.
Novo!!: Oksid in Vodikov peroksid · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Oksid in Zemlja · Poglej več »
