Kazalo
185 odnosi: Afrika, Ajdovščina, Alotropija, Aluminij, Amalgam, Amonijak, Amonijev železov(II) sulfat, Angleščina, Anilin, Antiohija, Antoine Lavoisier, Apnenec, Atomsko jedro, Avstenit, Železov(II) sulfat, Železov(III) klorid, Železov(III) oksid, Železova skupina, Živo srebro, Žveplo, Baker, Beljakovina, Biologija, Bližnji vzhod, Brom, Bron, Bronasta doba, Bruniranje, Celiakija, Celično dihanje, Cement, Cementiranje jekla, Cementit, Cezij, Cinabarit, Citronska kislina, Curiejeva temperatura, Dihalna veriga, Dolomit, Dvanajstnik, Dvor, Žužemberk, Egipt, Elektrokemija, Elektroliza, Elektromagnet, Encim, Etanol, Evropa, Ferdinand I. Habsburški, Ferit, ... Razširi indeks (135 več) »
- Gradbeni materiali
- Kemični elementi
- Minerali v hrani
- Prehodne kovine
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Železo in Afrika
Ajdovščina
Ajdovščina (Aidussina,trilingual name "Haidenschaft, Aidussina, Ajdovščina" in: Haidenschaft) je mesto z okoli 7.000 prebivalci v osrednjem delu Vipavske doline in središče občine Ajdovščina.
Poglej Železo in Ajdovščina
Alotropija
Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).
Poglej Železo in Alotropija
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Železo in Aluminij
Amalgam
Amalgam je zlitina živega srebra s kovinami: natrijem, cinkom, bakrom, srebrom in zlatom.
Poglej Železo in Amalgam
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Železo in Amonijak
Amonijev železov(II) sulfat
Amonijev železov(II) sulfat ali Mohrova sol je anorganska spojina s formulo (NH4)2Fe(SO4)2•6H2O.
Poglej Železo in Amonijev železov(II) sulfat
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Železo in Angleščina
Anilin
Anilin, fenilamin ali aminobenzen je organska spojina s kemijsko formulo C6H5NH2.
Poglej Železo in Anilin
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Železo in Antiohija
Antoine Lavoisier
Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.
Poglej Železo in Antoine Lavoisier
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Železo in Apnenec
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Železo in Atomsko jedro
Avstenit
Avstenít je trdna raztopina na osnovi gama-železa (Fe&gamma).
Poglej Železo in Avstenit
Železov(II) sulfat
Železov(II) sulfat, fero sulfat ali zelena galica je kemijska spojina s formulo FeSO4.
Poglej Železo in Železov(II) sulfat
Železov(III) klorid
Železov(III) klorid ali feriklorid je spojina s kemijsko formulo FeCl3. Kristali železovega triklorida so v odbiti svetlobi temno zeleni, v prepuščeni svetlobi pa škrlatno rdeči. Brezvodna spojina je zelo higroskopna in v vlažnem zraku tvori meglo vodikovega klorida. V naravi se pojavlja kot zelo redek mineral molizit in v nekaterih fumarolah.
Poglej Železo in Železov(III) klorid
Železov(III) oksid
Železov(III) oksid je anorganska spojina s formulo Fe2O3.
Poglej Železo in Železov(III) oksid
Železova skupina
V 8.
Poglej Železo in Železova skupina
Živo srebro
Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.
Poglej Železo in Živo srebro
Žveplo
Žvêplo (latinsko sulphur) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol S in atomsko število 16.
Poglej Železo in Žveplo
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Železo in Baker
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Železo in Beljakovina
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Železo in Biologija
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Železo in Bližnji vzhod
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Poglej Železo in Brom
Bron
Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.
Poglej Železo in Bron
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Železo in Bronasta doba
Bruniranje
Brunirana jeklena palica Bruníranje je način protikorozijske mehanske zaščite kovin, ki temelji na kemijski spremembi površine kovine z različnimi snovmi.
Poglej Železo in Bruniranje
Celiakija
Celiakija je sistemska bolezen, pri kateri povzroči uživanje glutena pri osebah z dednim nagnjenjem avtoimunsko vnetje.
Poglej Železo in Celiakija
Celično dihanje
Celično dihanje ali celična respiracija je skupek presnovnih (metabolnih) reakcij in procesov, ki potekajo v celicah organizmov, in v katerih se kemična energija kisikovih molekul Schmidt-Rohr, K. (2020).
Poglej Železo in Celično dihanje
Cement
Običajni in zidarski cement na prodajnem mestu Cement je hidravlično vezivo, ki se po hidrataciji (reakciji z vodo) strdi in veže.
Poglej Železo in Cement
Cementiranje jekla
Cementiranje je termokemična površinska obdelava jekla.
Poglej Železo in Cementiranje jekla
Cementit
Kristalna struktura cementita Cementit je karbid z empirično formulo Fe3C.
Poglej Železo in Cementit
Cezij
Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.
Poglej Železo in Cezij
Cinabarit
Cinabarít (grško kinnabari - rumenica), pogosto imenovan tudi živorebrna svetlica, je mineral živosrebrnega sulfida in spada v 2.
Poglej Železo in Cinabarit
Citronska kislina
Citronska kislina C6H8O7 je šibka organska kislina, ki je po sestavi podobna vitaminu C. Vsebuje jo večina sadja, največ je vsebujejo citrusi, kot so limone in pomaranče.
Poglej Železo in Citronska kislina
Curiejeva temperatura
magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi.
Poglej Železo in Curiejeva temperatura
Dihalna veriga
Shematski pregled dihalne verige Dihalna veriga (tudi elektronska transportna veriga) je serija membranskih proteinov prenašalcev elektronov, ki so posredniki pri adenozin trifosfat (ATP) sintetizirajočih biokemijskih reakcij.
Poglej Železo in Dihalna veriga
Dolomit
Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.
Poglej Železo in Dolomit
Dvanajstnik
Prebavni trakt: 1.
Poglej Železo in Dvanajstnik
Dvor, Žužemberk
Dvor je vas v Občini Žužemberk, ki je svoje ime najverjetneje dobila po dvorcu, ki so ga dali zgraditi grofje Turjaški.
Poglej Železo in Dvor, Žužemberk
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Železo in Egipt
Elektrokemija
Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).
Poglej Železo in Elektrokemija
Elektroliza
Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.
Poglej Železo in Elektroliza
Elektromagnet
Elektromagnet je vrsta magneta, pri katerem magnetno polje ustvarja pretok električnega toka.
Poglej Železo in Elektromagnet
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Železo in Encim
Etanol
Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.
Poglej Železo in Etanol
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Železo in Evropa
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Poglej Železo in Ferdinand I. Habsburški
Ferit
Ferit je trdna raztopina na osnovi alfa-železa.
Poglej Železo in Ferit
Ferocen
Ferocen je organokovinska spojina s formulo Fe(C5H5)2.
Poglej Železo in Ferocen
Fižol
Fižol (znanstveno ime Phaseolus) je domače ime za rod rastlin iz družine metuljnic (Fabaceae) in njihova velika semena, ki se uporabljajo kot hrana ali krma.
Poglej Železo in Fižol
Fischer-Tropschev proces
Fischer–Tropschev proces je industrijski kemični proces, s katerim se zmes ogljikovega monoksida in vodika pretvori v tekoče ogljikovodike – bencin, plinsko olje in maziva.
Poglej Železo in Fischer-Tropschev proces
Fitična kislina
200px Fítična kislina (tudi fitinska kislina, inozitol heksakisfosfat (IP6); fitat, če je v obliki soli) je v mnogih rastlinskih tkivih poglavitna zaloga fosforja, zlasti v semenu.
Poglej Železo in Fitična kislina
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Poglej Železo in Fluor
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Poglej Železo in Fosfor
Fužina
Fužina je bil prvotni industrijski obrat, v katerih so železovo rudo pretopili in s pomočjo oglja predelali v železo in jeklo, spadajo v metalurgijo železa in jekla.
Poglej Železo in Fužina
Grafit
Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.
Poglej Železo in Grafit
Grah
''Pisum sativum'' Grah (znanstveno ime Pisum sativum) je druga najpomembnejša stročnica, ki se uporablja v prehrani prebivalstva.
Poglej Železo in Grah
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Železo in Grčija
Haber-Boschev proces
Fritz Haber, 1918 Carl Bosch Habrov ali Haber-Boschev proces je industrijska implementacija reakcije elementarnega dušika in vodika, v kateri nastane amonijak, in hkrati glavni industrijski proces za proizvodnjo amonijaka:M.
Poglej Železo in Haber-Boschev proces
Halkogen
Halkogeni so kemijski elementi iz 16.
Poglej Železo in Halkogen
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Železo in Halogen
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Železo in Helij
Hem
Molekula hema Hem je spojina, ki jo sestavlja železov ion, vezan v sredini heterociklične organske molekule, imenovane porfirin.
Poglej Železo in Hem
Hematit
Hematit je eden od mineralov železovega(III) oksida (Fe2O3).
Poglej Železo in Hematit
Hemoglobin
Trirazsežnostna struktura hemoglobina. Štiri podenote so prikazane v rdeči in modri, hemske skupine pa v zeleni barvi. Hemoglobin je rdeče barvilo v krvi, ki vsebuje železo.
Poglej Železo in Hemoglobin
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Železo in Hetiti
Hradeckega most
Hradeckega most je drugi najstarejši ohranjen most v Ljubljani.
Poglej Železo in Hradeckega most
Hrušica (planota)
Pogled z Nanosa na vipavsko dolino, v ozadju Trnovski gozd. Hrušica je redko naseljena ter z gozdom porasla kraška planota v zahodni Sloveniji.
Poglej Železo in Hrušica (planota)
Hubelj
Hubelj je reka, v deževnem obdobju pa hudournik, ki teče skozi Ajdovščino.
Poglej Železo in Hubelj
Idrija
Idrija (v starejših virih Zgornja Idrija; (Ober)idria) je mesto s skoraj 6.000 prebivalci v Republiki Sloveniji, sedež istoimenske občine, in upravno središče.
Poglej Železo in Idrija
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Železo in Indija
Industrijska revolucija
Industríjska revolúcija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi.
Poglej Železo in Industrijska revolucija
Ionizirajoče sevanje
Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.
Poglej Železo in Ionizirajoče sevanje
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Železo in Iran
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Poglej Železo in Izotop
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Poglej Železo in Jedrsko zlivanje
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Poglej Železo in Jeklo
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Poglej Železo in Kalcij
Kalcijev oksid
Kalcijev oksid (CaO) je bela, jedka, alkalna in kristalinična anorganska spojina.
Poglej Železo in Kalcijev oksid
Kalijev ferat
Kalijev ferat je kemijska spojina s formulo K2FeO4.
Poglej Železo in Kalijev ferat
Kamacit
Kamacit je zlitina železa in niklja, ki se na Zemlji pojavlja samo v meteoritih.
Poglej Železo in Kamacit
Katalaza
Katalaza je encim, ki se nahaja v tkivih, ki vsebujejo maščobe, zelenih listih in v vseh aerobnih celicah.
Poglej Železo in Katalaza
Katalizator
Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.
Poglej Železo in Katalizator
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Železo in Kelti
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Železo in Kemijski element
Kemijski simbol
Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.
Poglej Železo in Kemijski simbol
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Železo in Kisik
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Železo in Kislina
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Železo in Kitajska
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Poglej Železo in Klor
Kočevski Rog
Jama pod Macesnovo Gorico Kočevski Rog (ali tudi samo Rog, nemško Hornwald) je kraška planota, ki je del Kočevskega višavja nad Črmošnjiško dolino, sicer del Dolenjske.
Poglej Železo in Kočevski Rog
Kofaktor
Kofaktor je nebeljakovinska spojina, ki je močno ali šibko vezana na protein in je potrebna za biološko aktivnost proteina; najpogosteje so ti proteini encimi.
Poglej Železo in Kofaktor
Koks
Koks Koks je trden ostanek žganja bituminoznih premogov z majhno vsebnostjo pepela in žvepla.
Poglej Železo in Koks
Kompleksna spojina
Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.
Poglej Železo in Kompleksna spojina
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Poglej Železo in Korozija
Kranjska industrijska družba
Kranjska industrijska družba (KID, Krainische Industrie Gesellschaft) je bila tretja delniška družba na Kranjskem, ustanovljena leta 1869.
Poglej Železo in Kranjska industrijska družba
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Poglej Železo in Kremen
Kristalna struktura
Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.
Poglej Železo in Kristalna struktura
Krom
Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.
Poglej Železo in Krom
Ksenobiotik
Ksenobiotiki (grško: ksénos – tuj, tujec +: bíos – življenje + pripona,, – tik) so kemične snovi v organizmu, ki jih le-ta normalno ne proizvaja (sintetizira) oz.
Poglej Železo in Ksenobiotik
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Železo in Latinščina
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Poglej Železo in Levant
Limonit
Limonit je zmes železovega(III) oksida in hidroksida.
Poglej Železo in Limonit
Magnet
Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.
Poglej Železo in Magnet
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Poglej Železo in Magnezij
Mangan
Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.
Poglej Železo in Mangan
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Železo in Mars
Med (kemija)
Okrasni predmet iz medi za obtežitev listov (levo), poleg sta vzorca cinka in bakra. Médi (pogovorno mesing) so zlitine bakra in cinka, v katerih je običajno nad 65 % bakra.
Poglej Železo in Med (kemija)
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Železo in Metan
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Poglej Železo in Meteorit
Meteoroid
meteorskim rojem. Posnetek je bil narejen s podaljšano osvetlitvijo. Meteorji se lahko pojavljajo vsakih nekaj sekund ali minut. Meteoroíd je majhno, okoli Sonca krožeče telo, ki ima velikost od prašnega delca (nekaj mikronov) do velikosti skal (nekaj metrov), in je manjše od asteroidov.
Poglej Železo in Meteoroid
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Železo in Mezopotamija
Mioglobin
Trirazsežnostna struktura mioglobina s hemom v sredini. Mioglobin je mišični hemoprotein, sestavljen iz ene polipeptidne verige in ene molekule hema, ki prenaša in hrani kisik v mišicah.
Poglej Železo in Mioglobin
Mlečna kislina
Vzorec mlečne kisline Mlečna kislina (IUPAC-ime: 2-hidroksipropanojska kislina, v uporabi je tudi ime propan-2-olska kislina) je šibka karboksilna kislina s tremi ogljikovimi atomi, s kemijsko formulo C3H6O3.
Poglej Železo in Mlečna kislina
Molibden
Molibdén je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mo in atomsko število 42.
Poglej Železo in Molibden
Natezna trdnost
Natezna trdnost (pogosto tudi Rm) je mehanska lastnost materiala, definirana kot maksimalna napetost, ki jo palica iz tega materiala še lahko prenese, preden pride do ireverzibilnih sprememb (plastične deformacije ali pretrganja -- ločimo več vrst nateznih trdnosti).
Poglej Železo in Natezna trdnost
Navadna leča
Leča, 1885 Léča (znanstveno ime Lens culinaris) po hranilni vrednosti ne zaostaja za fižolom in grahom.
Poglej Železo in Navadna leča
Nerjavno jeklo
Nerjavna jekla so zlitine na osnovi železa, kar pomeni, da je delež železa najmanj 50 %. Nerjavnost jekel pomeni, da ob dolgotrajnejšem stiku z vodo oz.
Poglej Železo in Nerjavno jeklo
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Poglej Železo in Nikelj
Nitrobenzen
Nitrobenzen je organska spojina s kemično formulo C6H5NO2.
Poglej Železo in Nitrobenzen
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Železo in Ogljik
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Železo in Ogljikov dioksid
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Poglej Železo in Ogljikov monoksid
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Železo in Ogljikovodik
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Poglej Železo in Oksidacijsko stanje
Okužba
Okužba ali infekcija je naselitev mikrobov v gostiteljevem organizmu z namenom izrabljanja gostiteljevih bioloških procesov za lastno razmnoževanje.
Poglej Železo in Okužba
Ortorombski kristalni sistem
Ortorombski kristalni sistem ali ortorombska singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov oziroma mrežnih točkovnih skupin.
Poglej Železo in Ortorombski kristalni sistem
Osmij
Osmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Os in atomsko število 76.
Poglej Železo in Osmij
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Železo in Osončje
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Železo in Periodni sistem elementov
Pigment
Naravni ultramarinski pigment v prahu Sintetični ultramarinski pigment Pigmenti so kemične spojine, ki odražajo le določene valovne dolžine vidne svetlobe.
Poglej Železo in Pigment
Pirit
Pirit ali železov kršec (FeS2) je znan mineral, po nastanku je magnetna spojina.
Poglej Železo in Pirit
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Železo in Planet
Plavž
Plavž Shematski prerez plavžaPlavž ali Visoka peč je industrijska talilna peč za pridobivanje surovega železa (grodlja) iz oksidnih rud z redukcijo in taljenjem na visoki temperaturi.
Poglej Železo in Plavž
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Poglej Železo in Plinij starejši
Podkraj, Ajdovščina
Podkraj je naselje nad Vipavsko dolino in leži na stiku kraških planot Trnovski gozd, Nanos in Hrušice na nadmorski višini 800 m. Poleg strnjenega naselja Podkraj zajema še odmaknjene zaselke Trševje, Srebote in Hrušico.
Poglej Železo in Podkraj, Ajdovščina
Postojnska jama
V Postojnski jami je raziskanih 24.340 m podzemnih rovov.
Poglej Železo in Postojnska jama
Prehodni element
Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.
Poglej Železo in Prehodni element
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Železo in Radioaktivnost
Razpad beta
Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.
Poglej Železo in Razpad beta
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Poglej Železo in Razpolovni čas
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Železo in Redoks reakcija
Regolit
granulitne kamnine Regolit (regos (ῥῆγος), »odeja« in litos (λίθος), »skala«) je rahla, heterogena plast materiala, ki se nalaga na izpostavljeni površini kamnine.
Poglej Železo in Regolit
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Železo in Rimsko cesarstvo
Rutenij
Ruténij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ru in atomsko število 44.
Poglej Železo in Rutenij
Siderit
Siderit je mineral železov(II) karbonat.
Poglej Železo in Siderit
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Železo in Silicij
Silicijev dioksid
Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.
Poglej Železo in Silicijev dioksid
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Železo in Sirija
Skorja (geologija)
Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.
Poglej Železo in Skorja (geologija)
Soja
Soja (latinsko ime Glycine max) je stročnica, ki izvira iz vzhodne Azije in se vzgaja zaradi užitnega semena z mnogimi uporabami ter visoko hranilno vrednostjo.
Poglej Železo in Soja
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Železo in Spin
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Poglej Železo in Spojina
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Železo in Srebro
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej Železo in Supernova
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Železo in Sveto pismo
Taenit
Taenit (Fe,Ni) je mineral, ki se na Zemlji pojavlja predvsem v železnih meteoritih.
Poglej Železo in Taenit
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Poglej Železo in Tališče
Talij
Talij (thalium) je kemijski element.
Poglej Železo in Talij
Tanko črevo
Tánko črevó (tudi ózko črevó; latinsko intestinum tenue) je del človeških prebavil.
Poglej Železo in Tanko črevo
Termit (kemija)
Termit Termít je zmes finega aluminijevega prahu in železovega (III) oksida (rja) v približnem razmerju 1:3.
Poglej Železo in Termit (kemija)
Titan (element)
Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.
Poglej Železo in Titan (element)
Trdnost
Tŕdnost gradiva je največja obremenitev, ki jo material zdrži preden se poruši.
Poglej Železo in Trdnost
Trdota
Trdôta v znanosti o materialih pomeni lastnost trdne snovi, da se upira stalni deformaciji "površine" (obrabi).
Poglej Železo in Trdota
Trdota po Brinellu
Trdota po Brinellu je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.
Poglej Železo in Trdota po Brinellu
Trdota po Rockwellu
Trdota po Rockwellu (po standardu SIST EN ISO 6508-1: 2000) je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.
Poglej Železo in Trdota po Rockwellu
Trdota po Vickersu
Trdota po Vickersu je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.
Poglej Železo in Trdota po Vickersu
Trnovski gozd
Vipavskega Križa Trnovski gozd na zemljevidu jugozahodne Slovenije Trnovski gozd (Selva di Ternova, Ital.) je kraška planota, ki predstavlja skrajni mejni severozahodni del Krasa.
Poglej Železo in Trnovski gozd
Vanadij
Vanádij je kemični element s simbolom V v periodnem sistemu in atomskim številom 23.
Poglej Železo in Vanadij
Varjenje
Varjênje je spajanje dveh ali več delov osnovnega materiala v nerazdružljivo celoto.
Poglej Železo in Varjenje
Vitamin C
Vitamin C (askorbinska kislina) je vodotopen vitamin.
Poglej Železo in Vitamin C
Vodice, Ajdovščina
Vodice so naselje v Občini Ajdovščina.
Poglej Železo in Vodice, Ajdovščina
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Železo in Vodik
Volfram
Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.
Poglej Železo in Volfram
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Železo in Vretenčarji
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Železo in Vrstno število
Zakon o ohranitvi mase
Zákon ò ohranítvi máse pove, da masa izoliranega sistema ostaja konstantna, ne glede na procese, ki potekajo znotraj sistema.
Poglej Železo in Zakon o ohranitvi mase
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Železo in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Železo in Zemlja
Zimbabve
Zimbábve, uradno Repúblika Zimbábve, je celinska država v južnem delu afriške celine, med Viktorijinimi slapovi, reko Zambezi in reko Limpopo.
Poglej Železo in Zimbabve
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Železo in Zlato
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Poglej Železo in Zlitina
1. Mojzesova knjiga
hebrejščini na jajčno lupino - razstavni eksponat muzeja v Jeruzalemu 1.
Poglej Železo in 1. Mojzesova knjiga