Kazalo
122 odnosi: Abasidski kalifat, Acetilen, Alken, Alkin, Alkohol, Alotropija, Aluminij, Alzacija, Amin, Amonijak, Anatolija, Argentina, Argentit, Atene, Avstralija, Šlezija, Španija, Štajerska (zvezna dežela), Žlindra, Češka (zgodovinska dežela), Čile, Baker, Bakrena doba, Bakrova skupina, Bandaža, Baskovščina, Blok periodnega sistema, Bolivija, Cink, Denar, Denarij, Diamant, Dirham, Druga svetovna vojna, Duktilnost, Egejsko morje, Eksploziv, Električna prevodnost, Električni prevodnik, Elektromagnet, Elektron (zlata zlitina), Enota atomske mase, Etanol, Evropska kolonizacija Amerike, Fenicija, Formaldehid, Fosforjeva kislina, Galenit, Gravimetrijska analiza, Grška drahma, ... Razširi indeks (72 več) »
- Dragocene kovine
- Kemični elementi
- Prehodne kovine
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Srebro in Abasidski kalifat
Acetilen
Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).
Poglej Srebro in Acetilen
Alken
Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.
Poglej Srebro in Alken
Alkin
etina, najpreprostejšega alkina. Alkin je nenasičen ogljikovodik, ki ima med ogljikovimi atomi vsaj eno trojno vez -C≡C-.
Poglej Srebro in Alkin
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Poglej Srebro in Alkohol
Alotropija
Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).
Poglej Srebro in Alotropija
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Srebro in Aluminij
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Srebro in Alzacija
Amin
Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.
Poglej Srebro in Amin
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Srebro in Amonijak
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Srebro in Anatolija
Argentina
Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.
Poglej Srebro in Argentina
Argentit
Argentit je srebrov sulfid (Ag2S), ki je zaenkrat samo hipotetičen mineral, ker ga Mednarodna mineraloška zveza (IMA) še ni odobrila.
Poglej Srebro in Argentit
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Srebro in Atene
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Srebro in Avstralija
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Srebro in Šlezija
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Srebro in Španija
Štajerska (zvezna dežela)
Štajerska (nemško Steiermark) je zvezna dežela Avstrije.
Poglej Srebro in Štajerska (zvezna dežela)
Žlindra
Pot skozi kup žlindre - prikazuje proge od rjavenja valovitih listov, ki jo držijo; Clarkdale, Arizona. Žlindra, ki teče iz ene od odprtih peči v jeklarni. Žlindra se odvaja iz plavža, tik preden gre staljeno jeklo v zajemalko za vlivanje v kalupe; Youngstown, Ohio. Žlindra je delno steklast stranski produkt taljenja rude, s katerim dosežemo ločitev željenih kovinskih frakcij od neželjenih.
Poglej Srebro in Žlindra
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Srebro in Češka (zgodovinska dežela)
Čile
Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.
Poglej Srebro in Čile
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Srebro in Baker
Bakrena doba
Bakrena doba (χαλκός khalkós, "baker" and λίθος. líthos, "kamen"), angleščina: Chalcolithic) je obdobje v prazgodovini, ki ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot eneolitik (iz latinščine aeneus "baker"), je arheološko obdobje, za katero je značilna redna človeška manipulacija z bakrom, vendar pred odkritjem bronastih zlitin.
Poglej Srebro in Bakrena doba
Bakrova skupina
V 11. (IUPAC) ali bakrovo skupino periodnega sistema elementov spadajo prehodne kovine baker (Cu), srebro (Ag) in zlato (Au).
Poglej Srebro in Bakrova skupina
Bandaža
Bandaža je kos materiala, ki se uporablja bodisi za podporo medicinskemu pripomočku, kot je povoj ali opornica, lahko pa tudi samostojno za podporo ali omejevanje gibanja dela telesa.
Poglej Srebro in Bandaža
Baskovščina
Zemljevid razširjenosti baskovskega jezika (v odstotkih baskovskih govorcev na število prebivalstva) Zemljevid baskovskih narečij Baskovski jezik (bask. euskara) je predindoevropski jezik, ki se govori na območju, kjer zgodovinsko prebiva starodavno baskovsko ljudstvo.
Poglej Srebro in Baskovščina
Blok periodnega sistema
Blok periodnega sistema je skupina kemijskih elementov, katerih elektroni najvišjega energetskega nivoja pripadajo enaki atomski orbitali.
Poglej Srebro in Blok periodnega sistema
Bolivija
Bolivija (s polnim uradnim imenom Večnacionalna država Bolivija) je celinska država v zahodni Južni Ameriki, ki na severu in vzhodu meji na Brazilijo, na jugu na Paragvaj in Argentino, ter na zahodu na Čile in Peru.
Poglej Srebro in Bolivija
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Poglej Srebro in Cink
Denar
Vzorec slike izmišljene bančne kartice ATM (Automatic Teller Machine, slovensko bančni avtomat ali bankomat). Največji del svetovnega denarja obstaja le v obliki knjižnega denarja, ki se prenaša med finančnimi računalniki. Različne plastične kartice in druge naprave nudijo posameznim potrošnikom možnost, da takšen denar elektronsko nakažejo na svoje bančne račune in plačujejo iz njih brez uporabe gotovine.
Poglej Srebro in Denar
Denarij
Gornja vrsta od leve na desno: Rimska republika (157 pr. n. št.), Vespazijan (73 n. št.), Mark Avrelij (161 n. št.), Septimij Sever (194 n. št.) Spodnja vrsta od leve na desno: Karakala (199 n. št.), Julija Domna (200 n. št.), Elagabal (219 n. št.), Maksimin Tračan (236 n.
Poglej Srebro in Denarij
Diamant
Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).
Poglej Srebro in Diamant
Dirham
Srebrni dirham Umajadskega kalifata, skovan v Balhu (današnji Afganistan) leta 111 po hidžri (729/730 po n. št.) Dirham ali dirhem (osmansko turško: درهم) je denarna enota več arabskih držav.
Poglej Srebro in Dirham
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Srebro in Druga svetovna vojna
Duktilnost
Duktilnost je lastnost materiala, da prenese plastično deformacijo, ne da bi se zlomil.
Poglej Srebro in Duktilnost
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Srebro in Egejsko morje
Eksploziv
Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.
Poglej Srebro in Eksploziv
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Poglej Srebro in Električna prevodnost
Električni prevodnik
Eléktrični prevódnik je snov, ki dobro prevaja električni tok.
Poglej Srebro in Električni prevodnik
Elektromagnet
Elektromagnet je vrsta magneta, pri katerem magnetno polje ustvarja pretok električnega toka.
Poglej Srebro in Elektromagnet
Elektron (zlata zlitina)
'Žice' samorodnega elektrona; Smuggler-Union Mine, Colorado, ZDA Lidijski kovanec iz elektrona, vreden tretjino staterja, zgodnje 6. stoletje pr. n. št. Reka Pactolus, iz katere so Lidijci izpirali elektron za svoje kovance. Skleda z mitološkimi prizori; Idalion, Ciper, 8.-7.
Poglej Srebro in Elektron (zlata zlitina)
Enota atomske mase
Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.
Poglej Srebro in Enota atomske mase
Etanol
Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.
Poglej Srebro in Etanol
Evropska kolonizacija Amerike
Evropska kolonizacija Severne in Južne Amerike se je začela že v 10.
Poglej Srebro in Evropska kolonizacija Amerike
Fenicija
Fenícija je zgodovinska država ob obali Sirije in Libanona med Latakijo na severu in hribom Karmel na jugu.
Poglej Srebro in Fenicija
Formaldehid
Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.
Poglej Srebro in Formaldehid
Fosforjeva kislina
Fosforjeva, ortofosforjeva ali natančneje fosforjeva(V) kislina) je anorganska kislina s kemijsko formulo H3PO4. Kislina nastane z raztapljanjem difosforjevega pentaoksida (P2O5) v vodi. Fosforjev pentaoksid nastaja z zgorevanjem fosforja. Fosforjeva(V) kislina vsebuje tri vodikove atome, zato disociira v treh stopnjah: H3PO4 → H2PO4 + H3O H3PO4 → H1PO4 + 2H3O H3PO4 → PO4 + 3H3O Zaradi treh predhodnih vodikovih atomov ima kislina strokovno predpono orto, ki velja za kisline z več H atomi.
Poglej Srebro in Fosforjeva kislina
Galenit
Galenít (iz grške besede galene), pogosto imenovan tudi svinčev sijajnik ali siva ruda, je mineral svinčev sulfid in spada po klasifikaciji H. Strunza v II.
Poglej Srebro in Galenit
Gravimetrijska analiza
Gravimetrijska analiza je analizna tehnika določanja analita s tehtanjem.
Poglej Srebro in Gravimetrijska analiza
Grška drahma
Drahma (grško: δραχμή) je bila valuta, ki se je uporabljala v Grčiji skozi številna obdobja v zgodovini.
Poglej Srebro in Grška drahma
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Srebro in Indija
Indoevropski prajezik
Indoevropski prajezik ali praindoevropščina je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh indoevropskih jezikov.
Poglej Srebro in Indoevropski prajezik
Industrijska revolucija
Industríjska revolúcija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi.
Poglej Srebro in Industrijska revolucija
Investicija
Investicija ali investiranje je termin s številnimi tesno povezanimi pomeni v gospodarstvu, trgovini, financah, in ekonomiji.
Poglej Srebro in Investicija
ISO 4217
ISO 4217 je mednarodni standard, ki določa tričrkovne kratice za valute držav.
Poglej Srebro in ISO 4217
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Poglej Srebro in Izotop
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Srebro in Japonska
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Poglej Srebro in Kanada
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Srebro in Karel Veliki
Kataliza
Kataliza je postopek povečanja reakcijske hitrosti kemijske reakcije z dodajanjem snovi, znane kot katalizator.
Poglej Srebro in Kataliza
Kateter
Uretralni kateter za enkratno uporabo Katéter je cevast, navadno upogljiv inštrument za odstranjevanje ali dovajanje tekočin organizmu in za diagnostične namene, npr.
Poglej Srebro in Kateter
Keltiberi
Etnologija Iberskega polotoka okoli leta 200 pr. n. št. Keltiberi, keltsko govoreče ljudstvo, ki je bilo v zadnjih stoletjih pred našim štetjem naseljeno na Iberskem polotoku.
Poglej Srebro in Keltiberi
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Srebro in Kemijski element
Kemijski simbol
Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.
Poglej Srebro in Kemijski simbol
Kožni pojav
Kóžni pojàv ali skín efékt (angleško skin effect, kožni pojav) je v fiziki lastnost spreminjajočega toka, da teče znotraj električnega prevodnika tako, da je gostota električnega toka blizu površine vodnika večja kot v njegovem središču.
Poglej Srebro in Kožni pojav
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Srebro in Kovalentna vez
Kovanec
valut Kovánec (tudi nôvec) je denar v kovinski obliki, izdelan s kovanjem (od tod ime).
Poglej Srebro in Kovanec
Kristalna napaka
Kristalna napaka je neurejenost oziroma praznina v kristalni strukturi.
Poglej Srebro in Kristalna napaka
Kubični kristalni sistem
Primer kubičnih kristalov: halit (natrijev klorid) s strukturo kamene soli Mrežni model enostavnega kubičnega sistema Osnovna celica kubičnega gostega sklada, poznanega tudi kot ploskovno centrirana kocka Kubični ali izomerni kristalni sistem kristalni sistem, v katerem ima osnovna celica obliko kocke.
Poglej Srebro in Kubični kristalni sistem
Lakton
Laktóni so ciklični estri hidroksikarboksilnih kislin, ki vsebujejo 1-oksacikloalkan-2-onsko strukturo ali podobne analoge z nenasičenimi alkilnimi vezmi ali s heteroatomi namesto enega ali več atomov ogljika v obroču.
Poglej Srebro in Lakton
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Srebro in Latinščina
Lidija
Obseg Lidije (rumeno) in Lidijskega kraljestva (zeleno) Lidija (asirsko Luddu, starogrško Λυδία: Lidía, latinsko Lydia), pokrajina in starodavno kraljestvo v Mali Aziji, znana tudi kot Meonija (Maionija ali polatinjeno Mæonija). Ime je dobila po kralju Meoniju Lidu.
Poglej Srebro in Lidija
Litovščina
Litovščina nekoč litvanščina (litovsko lietuvių kalba) je uradni jezik v Litvi in eden izmed uradnih jezikov Evropske unije.
Poglej Srebro in Litovščina
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Poglej Srebro in Ljudska republika Kitajska
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Srebro in Madžarska
Medicinski pripomoček
Medicinski pripomočki so instrumenti, aparati, sredstva, materiali in drugi izdelki, ki se uporabljajo sami ali v kombinaciji, vključno s programsko opremo, potrebno za njihovo pravilno uporabo, ki jih je izdelovalec namenil za humano uporabo za.
Poglej Srebro in Medicinski pripomoček
Mehika
Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.
Poglej Srebro in Mehika
Metalurgija
Metalurg pri delu Metalurgíja je znanstvena veda in industrijska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem kovin iz rude ali sekundarnih surovin ter njihovo nadaljnjo predelavo, kamor sodijo predelava v trdnem (preoblikovanje), oblikovanje v tekočem (litje), oblikovanje iz prahov (metalurgija prahov) ter spreminjanje lastnosti z »metalurško obdelavo« (toplotna obdelava).
Poglej Srebro in Metalurgija
Mogulski imperij
Mogulski imperij Mogulski imperij, (perzijsko: Gurkānī, گوركانى) je bil imperij, ki je v svojem največjem ozemeljskem obsegu vladal večini indijske podceline.
Poglej Srebro in Mogulski imperij
Mokra kemija
Merilne bučke sodijo med osnovni pribor v mokri kemiji. Mokra kemija je področje kemije, ki se ukvarja s kemijskimi spremembami v tekoči fazi.
Poglej Srebro in Mokra kemija
Nakit
Nakit Nakit je skupno ime za predmete iz kristalov, plemenitih kovin ali drugih materialov, namenjene okraševanju telesa.
Poglej Srebro in Nakit
Natrijev karbonat
Natrijev karbonat, bolj znan kot soda, pralna soda in kristalna soda, je natrijeva sol ogljikove kisline s kemijsko formulo Na2CO3. Kristalni natrijev karbonat lahko veže eno, sedem ali deset molekul kristalne vode. Pri temperaturah nad 107 °C je obstojen kot brezvodna spojina. Brezvodni natrijev karbonat je bel higroskopen prah brez vonja.
Poglej Srebro in Natrijev karbonat
Nevada
Nevada je celinska zvezna država na Zahodu Združenih držav Amerike.
Poglej Srebro in Nevada
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Srebro in Norveška
Odtisoček
Odtísoček ali promíle je tisoči del celote, tisočinka.
Poglej Srebro in Odtisoček
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Srebro in Ogljik
Paladij
Paládij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pd in atomsko število 46.
Poglej Srebro in Paladij
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Srebro in Periodni sistem elementov
Peru
Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.
Poglej Srebro in Peru
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Poglej Srebro in Platina
Pogostost izotopa
Pogostost izotopa se nanaša na delež izotopa posameznega kemijskega elementa glede na vse prisotne atome tega elementa na npr.
Poglej Srebro in Pogostost izotopa
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Srebro in Poljska
Pragermanščina
Pragermanščina je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh germanskih jezikov.
Poglej Srebro in Pragermanščina
Prehodni element
Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.
Poglej Srebro in Prehodni element
Reagent
Reagènt je snov, po navadi raztopina, ki ob dodatku k vzorcu vidno spremeni lastnosti vzorca.
Poglej Srebro in Reagent
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Srebro in Rentgenski žarki
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Srebro in Rimsko cesarstvo
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Poglej Srebro in Saška
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Srebro in Sardinija
Schwarzwald
Schwarzwald je veliko gozdnato gorovje v jugozahodni Nemčiji, v zvezni deželi Baden-Württemberg, ki ga na zahodu in jugu omejuje dolina Rena in leži blizu meje s Francijo in Švico.
Poglej Srebro in Schwarzwald
Sfalerit
Sfalerit ((Zn,Fe)S) je cinkov železov sulfidni mineral in najpomembnejša cinkova ruda.
Poglej Srebro in Sfalerit
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Srebro in Sibirija
Srebrna
srebra Srebrna barva je barva kot jo ima srebro; torej vrsta sive barve, ki daje občutek kovinskosti.
Poglej Srebro in Srebrna
Srebrnik
rimski sesterec Srebrnik je srebrni kovanec, ki predstavlja verjetno najstarejšo obliko množične izdelave kovancev.
Poglej Srebro in Srebrnik
Srebrov nitrat
Srebrov nitrat, s kemijsko formulo AgNO3, je reagent za dokaz Ag+ ionov v kvalitativni analizi.
Poglej Srebro in Srebrov nitrat
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Srebro in Srednji vek
Stara angleščina
Stara angleščina (tudi anglosaščina) je zgodnja oblika angleškega jezika, ki se je govorila v delih današnje Anglije in južne Škotske med sredino 5. in sredino 12. stoletja.
Poglej Srebro in Stara angleščina
Superprevodnost
kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.
Poglej Srebro in Superprevodnost
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Srebro in Svinec
Toplotna prevodnost
Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.
Poglej Srebro in Toplotna prevodnost
Trdota
Trdôta v znanosti o materialih pomeni lastnost trdne snovi, da se upira stalni deformaciji "površine" (obrabi).
Poglej Srebro in Trdota
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Srebro in Ultravijolično valovanje
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Poglej Srebro in Uran
Valuta
Makedonski zlatnik Valúta je izraz za enoto plačilnega prometa.
Poglej Srebro in Valuta
Vitraj
Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.
Poglej Srebro in Vitraj
Vodikov sulfid
Vodikov sulfid je kemijska spojina s formulo H2S.
Poglej Srebro in Vodikov sulfid
Vodni filter
Vodni filter Vodni filter bobble. Vodni filter odstrani vse nečistoče v vodi s pomočjo fine fizične pregrade, kemične obdelave ali biološkim procesom.
Poglej Srebro in Vodni filter
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Srebro in Vrstno število
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Srebro in Združene države Amerike
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Srebro in Zlato
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Poglej Srebro in Zlitina
4. tisočletje pr. n. št.
4.
Poglej Srebro in 4. tisočletje pr. n. št.