Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Kožni pojav

Index Kožni pojav

Kóžni pojàv ali skín efékt (angleško skin effect, kožni pojav) je v fiziki lastnost spreminjajočega toka, da teče znotraj električnega prevodnika tako, da je gostota električnega toka blizu površine vodnika večja kot v njegovem središču.

Kazalo

  1. 45 odnosi: Angleščina, Baker, E (matematična konstanta), Električna prevodnost, Električni krog, Električni prevodnik, Električno polje, Elektromagnetna indukcija, Elektronka, Enosmerni električni tok, Fizika, Frekvenca, Gostota električnega toka, Herc, Indukcijska konstanta, Indukcijski zakon, Izmenični električni tok, James Clerk Maxwell, Janez Strnad, Jožef Stefan, John William Strutt Rayleigh, Koža, Kovina, Lenzovo pravilo, Magnetna permeabilnost, Magnetno polje, Michael Faraday, Mikrovalovi, Nemščina, Nikola Tesla, Oliver Heaviside, Plin, Pojav, Radijski valovi, Specifična upornost, Srebro, Telefon, Transformator, Vijačnica, William Thomson, 1831, 1873, 1883, 1885, 1887.

  2. Elektrika in magnetizem

Angleščina

Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.

Poglej Kožni pojav in Angleščina

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Poglej Kožni pojav in Baker

E (matematična konstanta)

rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.

Poglej Kožni pojav in E (matematična konstanta)

Električna prevodnost

Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.

Poglej Kožni pojav in Električna prevodnost

Električni krog

Eléktrični króg ali eléktrično vézje je vezje, sestavljeno iz izvirov, porabnikov in vodnikov.

Poglej Kožni pojav in Električni krog

Električni prevodnik

Eléktrični prevódnik je snov, ki dobro prevaja električni tok.

Poglej Kožni pojav in Električni prevodnik

Električno polje

električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.

Poglej Kožni pojav in Električno polje

Elektromagnetna indukcija

Eléktromagnétna indúkcija je pojav, pri katerem nastane električna napetost v vodniku, ki se giblje v magnetnem polju tako, da smer vodnika ne sovpada s smerjo magnetnega polja, ali v električnem krogu, postavljenem v spremenljivem magnetnem polju.

Poglej Kožni pojav in Elektromagnetna indukcija

Elektronka

Radijske elektronke: ECC85, EL84 in EABC80 Elektronke manjše velikosti Elektrónka (tudi vákuumska cév) je elektronski element.

Poglej Kožni pojav in Elektronka

Enosmerni električni tok

Enosmerni električni tok je energija, ki poteka od pozitivnega pola do negativnega pola.

Poglej Kožni pojav in Enosmerni električni tok

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Kožni pojav in Fizika

Frekvenca

Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

Poglej Kožni pojav in Frekvenca

Gostota električnega toka

Gostôta eléktričnega tóka, pogosto tudi kar gostôta tóka (oznaka j), je določena kot kvocient med električnim tokom I in presekom S, skozi katerega teče tok.

Poglej Kožni pojav in Gostota električnega toka

Herc

Hertz ali herc (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco.

Poglej Kožni pojav in Herc

Indukcijska konstanta

Indukcíjska konstánta (oznaka μ0) je ena osnovnih fizikalnih konstant.

Poglej Kožni pojav in Indukcijska konstanta

Indukcijski zakon

Indúkcijski zákon (tudi Faradayev zákon v fiziki pravi, da je pri elektromagnetni indukciji inducirana napetost Ui v zaključeni zanki premo sorazmerna hitrosti spreminjanja magnetnega pretoka Φm skozi površino te zanke: Pri tem je E jakost induciranega električnega polja v vodniku, ds pa neskončno majhen premik vzdolž zanke.

Poglej Kožni pojav in Indukcijski zakon

Izmenični električni tok

Izménični eléktrični tók je električni tok, pri katerem gibanje električnega naboja ne poteka vedno v isti smeri (kot na primer pri enosmernem toku, pri katerem potuje le v eno smer), ampak se smer periodično spreminja oziroma niha, največkrat tako, da se s časom sinusno spreminja.

Poglej Kožni pojav in Izmenični električni tok

James Clerk Maxwell

Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.

Poglej Kožni pojav in James Clerk Maxwell

Janez Strnad

Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.

Poglej Kožni pojav in Janez Strnad

Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej Kožni pojav in Jožef Stefan

John William Strutt Rayleigh

John William Strutt, 3.

Poglej Kožni pojav in John William Strutt Rayleigh

Koža

Koža (lat. integumentum commune) je največji organ oziroma čutilo, ki varuje vse druge organe v organizmu.

Poglej Kožni pojav in Koža

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Poglej Kožni pojav in Kovina

Lenzovo pravilo

Lenzovo pravílo v fiziki pove predznak inducirane napetosti pri elektromagnetni indukciji.

Poglej Kožni pojav in Lenzovo pravilo

Magnetna permeabilnost

Permeabílnost ali magnétna permeabílnost (oznaka μ) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje snovi v magnetnem polju.

Poglej Kožni pojav in Magnetna permeabilnost

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Poglej Kožni pojav in Magnetno polje

Michael Faraday

Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.

Poglej Kožni pojav in Michael Faraday

Mikrovalovi

telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).

Poglej Kožni pojav in Mikrovalovi

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Poglej Kožni pojav in Nemščina

Nikola Tesla

Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.

Poglej Kožni pojav in Nikola Tesla

Oliver Heaviside

Oliver Heaviside, FRS, angleški matematik, fizik in elektrotehnik, * 18. maj 1850, Camden Town, London, Anglija, † 3. februar 1925, Paignton pri Torquayu, grofija Devon, Anglija.

Poglej Kožni pojav in Oliver Heaviside

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Poglej Kožni pojav in Plin

Pojav

Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.

Poglej Kožni pojav in Pojav

Radijski valovi

Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.

Poglej Kožni pojav in Radijski valovi

Specifična upornost

Specífična upórnost, specífični upòr, specífična eléktrična upórnost ali specífični eléktrični upòr (oznaka ρ ali ζ) je fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med električnim uporom vodnika R ter razmerjem med dolžino l in presekom vodnika S: Mednarodni sistem enot predpisuje za specifično upornost izpeljano enoto Ω m ali Ω mm²/m.

Poglej Kožni pojav in Specifična upornost

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Poglej Kožni pojav in Srebro

Telefon

Prvi Iskrin avtomatski telefonski aparat brez zemeljske tipke ATA2, od 1949 dalje Telefon (in) je telekomunikacijska naprava za sprejem in oddajo zvoka (običajno govora) na veliko razdaljo.

Poglej Kožni pojav in Telefon

Transformator

Transformator Transformator je statična električna naprava, ki preoblikuje (pretvarja) električno energijo ene izmenične napetosti in enega izmeničnega toka v električno energijo druge izmenične napetosti in drugega izmeničnega toka iste frekvence.

Poglej Kožni pojav in Transformator

Vijačnica

Vijačnica (cos ''t'', sin ''t'', ''t'') od ''t''.

Poglej Kožni pojav in Vijačnica

William Thomson

Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.

Poglej Kožni pojav in William Thomson

1831

1831 (MDCCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Kožni pojav in 1831

1873

1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Kožni pojav in 1873

1883

1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Kožni pojav in 1883

1885

1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Kožni pojav in 1885

1887

1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Kožni pojav in 1887

Glej tudi

Elektrika in magnetizem

Prav tako znan kot Skin efekt.