Kazalo
50 odnosi: Ameriški dolar, Aritmetično zaporedje, Celo število, Charles Hermite, Desetiški številski sistem, Donald Knuth, Dvanajstiški številski sistem, Dvojiški številski sistem, Eksponentna funkcija, Enotski ulomek, Eulerjeva enačba, Eulerjevo število, Fakulteta (funkcija), Funkcija (matematika), Geometrijsko zaporedje, Google, Henri Dunant, Henrik Ibsen, Imaginarna enota, Integral, Iracionalno število, Jakob Bernoulli I., Johann Heinrich Lambert, John Napier, Joseph Liouville, Jules Verne, Kvadratna enačba, Kvadratno število, Leonhard Euler, Lev Nikolajevič Tolstoj, Limita funkcije, Logaritem, Matematična konstanta, Mnemotehnika, Modra, Naravni logaritem, Normalno število, Pi, Pozitivno število, Premica, Racionalno število, Rdeča, Recipročna vrednost, Tangenta, TeX, Točka, Transcendentno število, Verižni ulomek, Vsota, Zaporedje.
- Leonhard Euler
- Matematične konstante
Ameriški dolar
Amêriški dólar je uradna valuta Združenih držav Amerike.
Poglej E (matematična konstanta) in Ameriški dolar
Aritmetično zaporedje
Aritmétično zaporédje je matematično zaporedje, v katerem je razlika dveh zaporednih členov vedno enaka – konstantna.
Poglej E (matematična konstanta) in Aritmetično zaporedje
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej E (matematična konstanta) in Celo število
Charles Hermite
Charles Hermite okoli leta 1887 Charles Hermite, francoski matematik, * 24. december 1822, Dieuze, Moselle, Francija, † 14. januar 1901, Pariz.
Poglej E (matematična konstanta) in Charles Hermite
Desetiški številski sistem
Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.
Poglej E (matematična konstanta) in Desetiški številski sistem
Donald Knuth
Donald Ervin »Don« Knuth, ameriški matematik, računalnikar in programer, * 10. januar 1938, Milwaukee, Wisconsin, ZDA.
Poglej E (matematična konstanta) in Donald Knuth
Dvanajstiški številski sistem
Dvanajstíški (duodecimálni, dúcatni) števílski sistém je številski sistem z osnovo 12.
Poglej E (matematična konstanta) in Dvanajstiški številski sistem
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Poglej E (matematična konstanta) in Dvojiški številski sistem
Eksponentna funkcija
Grafi eksponentnih funkcij z osnovo ''a'' > 1 Naravna eksponentna funkcija ''f(x).
Poglej E (matematična konstanta) in Eksponentna funkcija
Enotski ulomek
Enôtski ulómek (tudi osnóvni ulómek) oblike: je v matematiki ulomek, katerega števec je n.
Poglej E (matematična konstanta) in Enotski ulomek
Eulerjeva enačba
Gaussovi ravnini. Točka se giblje od točke ''z''.
Poglej E (matematična konstanta) in Eulerjeva enačba
Eulerjevo število
Eulerjeva števíla so v matematiki členi zaporedja En celih števil, razvitega s Taylorjevo vrsto: kjer je \operatorname\,t hiperbolični kosinus, oziroma z: kjer je E_(x) Eulerjev polinom, ali z: Prva Eulerjeva števila so: \end Nekateri avtorji štejejo tudi lihe indekse, ki so vsi enaki nič, sodi pa izmenično pozitivni ali negativni.
Poglej E (matematična konstanta) in Eulerjevo število
Fakulteta (funkcija)
Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.
Poglej E (matematična konstanta) in Fakulteta (funkcija)
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.
Poglej E (matematična konstanta) in Funkcija (matematika)
Geometrijsko zaporedje
2, kar nakazuje ploščina pravokotnika Geometríjsko zaporédje (tudi geométrično zaporédje) je v matematiki zaporedje števil, v katerem je neničelno število - količnik dveh zaporednih členov vedno enak - konstanten.
Poglej E (matematična konstanta) in Geometrijsko zaporedje
Logotip podjetja od leta 2015 Googleplex Google je ameriško podjetje, ustanovljeno leta 1998, njegova najbolj znana izdelka sta istoimenski spletni iskalnik Google in spletni brskalnik Google Chrome.
Poglej E (matematična konstanta) in Google
Henri Dunant
Jean Henri Dunant, švicarski mirovnik in humanist, * 8. maj 1828, Ženeva, Švica, † 30. oktober 1910, Heiden.
Poglej E (matematična konstanta) in Henri Dunant
Henrik Ibsen
Henrik Johan Ibsen, norveški dramatik, * 20. marec 1828, Skien, Norveška, † 23. maj 1906, Kristiania (danes Oslo).
Poglej E (matematična konstanta) in Henrik Ibsen
Imaginarna enota
Imaginarna enota i je v matematiki po definiciji rešitev enačbe.
Poglej E (matematična konstanta) in Imaginarna enota
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Poglej E (matematična konstanta) in Integral
Iracionalno število
Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.
Poglej E (matematična konstanta) in Iracionalno število
Jakob Bernoulli I.
Jakob Bernoulli I. (tudi Jacob, James, Jacques), švicarski matematik, * 27. december 1654, Basel, Švica, † 16. avgust 1705, Basel.
Poglej E (matematična konstanta) in Jakob Bernoulli I.
Johann Heinrich Lambert
Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.
Poglej E (matematična konstanta) in Johann Heinrich Lambert
John Napier
John Napier (tudi Neper) (lord Merchiston), škotski matematik in teolog, * 1550, grad Merchiston Castle (Tower) pri Edinbourghu, Škotska, † 4. april 1617, Merchiston Castle.
Poglej E (matematična konstanta) in John Napier
Joseph Liouville
Naslovnica prve številke revije ''Journal de mathématiques pures et appliquées'' leta 1836. Joseph Liouville, francoski matematik, * 24. marec 1809, Saint-Omer, Pas-de-Calais, Francija, † 8. september 1882, Pariz, Francija.
Poglej E (matematična konstanta) in Joseph Liouville
Jules Verne
Jules Gabriel Verne, francoski pisatelj, * 8. februar 1828, Nantes, Francija, † 24. marec 1905, Amiens, Francija.
Poglej E (matematična konstanta) in Jules Verne
Kvadratna enačba
Kvadrátna enáčba je v matematiki enačba, ki se jo da zapisati v obliki: pri čemer je število a različno od 0.
Poglej E (matematična konstanta) in Kvadratna enačba
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Poglej E (matematična konstanta) in Kvadratno število
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej E (matematična konstanta) in Leonhard Euler
Lev Nikolajevič Tolstoj
Grof Lev Nikolajevič Tolstoj, ruski pisatelj, politik in publicist, * 9. september 1828, Jasna Poljana, Tulska gubernija, Ruski imperij (danes Rusija), † 20. november 1910, Astapovo, Tambovska gubernija, Ruski imperij (danes Rusija).
Poglej E (matematična konstanta) in Lev Nikolajevič Tolstoj
Limita funkcije
4, saj so za vnaprej izbran (poljubno ozek, na sliki rumeni) pas okrog vrednosti 4 vse vrednosti ''f(x)'' od nekega ''x'' naprej v njegovi notranjosti Limíta fúnkcije v točki a je število, ki se mu vrednost funkcije f(x) približuje, ko se vrednost spremenljivke x približuje danemu številu a.
Poglej E (matematična konstanta) in Limita funkcije
Logaritem
Grafi funkcij \ln x\, (modra), \log x\, (rdeča) in \log_1/2 x\, (vijolična) Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi y.
Poglej E (matematična konstanta) in Logaritem
Matematična konstanta
Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.
Poglej E (matematična konstanta) in Matematična konstanta
Mnemotehnika
Mnemotéhnika je tehnika pomnjenja oziroma zapomnitve.
Poglej E (matematična konstanta) in Mnemotehnika
Modra
Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).
Poglej E (matematična konstanta) in Modra
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Poglej E (matematična konstanta) in Naravni logaritem
Normalno število
Naj je b > 1 celo število in x realno število.
Poglej E (matematična konstanta) in Normalno število
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej E (matematična konstanta) in Pi
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Poglej E (matematična konstanta) in Pozitivno število
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej E (matematična konstanta) in Premica
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Poglej E (matematična konstanta) in Racionalno število
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Poglej E (matematična konstanta) in Rdeča
Recipročna vrednost
Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.
Poglej E (matematična konstanta) in Recipročna vrednost
Tangenta
Tangenta na graf funkcije Tangénta (tudi dotikálnica) je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega.
Poglej E (matematična konstanta) in Tangenta
TeX
TeX (IPA:, včasih s posnemanjem logotipa zapisano TEX, grški koren \tau\epsilon\chi) je programsko okolje za urejevanje (oblikovanje in izpis) besedil, ki ga je ustvaril znani ameriški matematik, računalnikar in programer Donald Knuth.
Poglej E (matematična konstanta) in TeX
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej E (matematična konstanta) in Točka
Transcendentno število
Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej E (matematična konstanta) in Transcendentno število
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Poglej E (matematična konstanta) in Verižni ulomek
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Poglej E (matematična konstanta) in Vsota
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej E (matematična konstanta) in Zaporedje
Glej tudi
Leonhard Euler
Matematične konstante
Prav tako znan kot Napierova konstanta, Osnova naravnega logaritma.