Kazalo
55 odnosi: Alfa, Algebrsko število, Arhimed, B, Beta, C, Catalanova konstanta, Conwayjevo zaporedje, Copeland-Erdőseva konstanta, Delta, E, E (matematična konstanta), Erdős-Borweinova konstanta, Euler-Mascheronijeva konstanta, Feigenbaumovi konstanti, Fi, Fizikalna konstanta, G, Gama, Gaussova konstanta, Hinčinova konstanta, I, Imaginarna enota, Iracionalno število, Količina, Kombinatorika, Konstanta omega, Kvadratni koren števila 2, Kvadratni koren števila 3, Kvadratni koren števila 5, Lambda, M, Matematična analiza, Matematika, Meissel-Mertensova konstanta, Meritev, Mi (črka), Naravni logaritem, Omega, Pi, Pi (črka), Pitagora, Plastično število, Racionalno število, Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta, Ro, Sigma, Spremenljivka, Teorija števil, Teorija informacij, ... Razširi indeks (5 več) »
- Matematične konstante
Alfa
Álfa (grško:; velika črka: Α, mala črka: α) je prva črka grške abecede in ima številčno vrednost 1.
Poglej Matematična konstanta in Alfa
Algebrsko število
Algébrsko števílo (zastarelo algebrajsko število) je vsako realno ali kompleksno število, ki je rešitev neke polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej Matematična konstanta in Algebrsko število
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Matematična konstanta in Arhimed
B
B b B je druga črka slovenske abecede in latínice.
Poglej Matematična konstanta in B
Beta
Béta (grško:; velika črka: Β, mala črka: β) je druga črka grške abecede in ima številčno vrednost 2.
Poglej Matematična konstanta in Beta
C
C c C je tretja črka slovenske abecede in latínice.
Poglej Matematična konstanta in C
Catalanova konstanta
Catalanova konstánta (oznaki G ali C_) je v matematiki konstanta, ki se včasih pojavi pri ocenah v kombinatoriki.
Poglej Matematična konstanta in Catalanova konstanta
Conwayjevo zaporedje
Conwayjevo zaporédje (tudi zaporedje poglej in povej) je v matematiki celoštevilsko zaporedje, katerega prvi členi so: Da se tvori člen zaporedja iz predhodnega člena, se odbere števke predhodnega člena in prešteje število števk v skupinah iste števke.
Poglej Matematična konstanta in Conwayjevo zaporedje
Copeland-Erdőseva konstanta
Copeland-Erdőseva konstanta je matematična konstanta skonstruirana s pripojitvijo praštevil v desetiškem zapisu in je ena od Smarandachejevih zaporedij: Konstanta je dana z: kjer je pn n-to praštevilo.
Poglej Matematična konstanta in Copeland-Erdőseva konstanta
Delta
Délta (grško:; velika črka: Δ, mala črka: δ) je četrta črka grške abecede in ima številčno vrednost 4.
Poglej Matematična konstanta in Delta
E
E e E je šesta črka slovenske abecede.
Poglej Matematična konstanta in E
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Poglej Matematična konstanta in E (matematična konstanta)
Erdős-Borweinova konstanta
Erdős-Borweinova konstanta je vsota obratnih vrednosti Mersennovih števil.
Poglej Matematična konstanta in Erdős-Borweinova konstanta
Euler-Mascheronijeva konstanta
Euler-Mascheronijeva konstánta je matematična konstanta, ki se največ uporablja v analizi in teoriji števil.
Poglej Matematična konstanta in Euler-Mascheronijeva konstanta
Feigenbaumovi konstanti
logistični preslikavi Feigenbaumovi konstánti sta v matematiki dve konstanti, imenovani po ameriškemu matematiku in fiziku Mitchellu Jayu Feigenbaumu, ki ju je odkril.
Poglej Matematična konstanta in Feigenbaumovi konstanti
Fi
Fi (grško:; velika črka: Φ, mala črka: φ ali) je enaiindvajseta črka grške abecede.
Poglej Matematična konstanta in Fi
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Poglej Matematična konstanta in Fizikalna konstanta
G
G g G je osma črka slovenske abecede.
Poglej Matematična konstanta in G
Gama
Gáma (grško:; velika črka: Γ, mala črka: γ) je tretja črka grške abecede in ima številčno vrednost 3.
Poglej Matematična konstanta in Gama
Gaussova konstanta
Gaussova konstánta (oznaka G) je v matematiki konstanta, določena kot obratna vrednost aritmetično-geometrične sredine števila 1 in kvadratnega korena števila 2: 0,8346268416740731862814297327990468 \ldots \!\,.
Poglej Matematična konstanta in Gaussova konstanta
Hinčinova konstanta
Hinčinova konstanta je v teoriji števil konstanta, ki kaže da je geometrična sredina delnih količnikov razvoja v verižni ulomek za skoraj vsa realna števila \xi\, enaka ne glede na vrednost \xi\,.
Poglej Matematična konstanta in Hinčinova konstanta
I
I i I je deseta črka slovenske abecede.
Poglej Matematična konstanta in I
Imaginarna enota
Imaginarna enota i je v matematiki po definiciji rešitev enačbe.
Poglej Matematična konstanta in Imaginarna enota
Iracionalno število
Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.
Poglej Matematična konstanta in Iracionalno število
Količina
Količina ali kvantiteta je lastnost, ki lahko obstaja kot množina ali velikost, ki ponazarja nezveznost in zveznost.
Poglej Matematična konstanta in Količina
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Matematična konstanta in Kombinatorika
Konstanta omega
Konstanta omega je matematična konstanta določena kot: Je vrednost \operatorname_(1): kjer je \operatorname_ Lambertova funkcija W za realne argumente, ki je rešitev enačbe: oziroma: Ime konstante izhaja iz drugega imena za Lambertovo funkcijo W, funkcije Ω.
Poglej Matematična konstanta in Konstanta omega
Kvadratni koren števila 2
kvadrata s stranicami dolžine 1. številski premici Babilonska glinena tablica YBC 7289 s pripombami. (Slika: Bill Casselman) Kvadratni koren števila 2, ali tudi Pitagorova konstanta, je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 2.
Poglej Matematična konstanta in Kvadratni koren števila 2
Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.
Poglej Matematična konstanta in Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 5
Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.
Poglej Matematična konstanta in Kvadratni koren števila 5
Lambda
Lambda (grško:, starejša oblika:; velika črka: Λ, mala črka: λ) je enajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 30.
Poglej Matematična konstanta in Lambda
M
M je štirinajsta črka slovenske abecede.
Poglej Matematična konstanta in M
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Poglej Matematična konstanta in Matematična analiza
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Matematična konstanta in Matematika
Meissel-Mertensova konstanta
praštevil Meissel-Mertensova konstanta je matematična konstanta iz teorije števil.
Poglej Matematična konstanta in Meissel-Mertensova konstanta
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Matematična konstanta in Meritev
Mi (črka)
Mi (grško:, starejša oblika:; velika črka: Μ, mala črka: μ) je dvanajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 40.
Poglej Matematična konstanta in Mi (črka)
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Poglej Matematična konstanta in Naravni logaritem
Omega
Ómega (grško:; velika črka: Ω, mala črka: ω) je štiriindvajseta tj.
Poglej Matematična konstanta in Omega
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Matematična konstanta in Pi
Pi (črka)
Pi (grško; velika črka: Π, mala črka: π) je šestnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 80.
Poglej Matematična konstanta in Pi (črka)
Pitagora
Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.
Poglej Matematična konstanta in Pitagora
Plastično število
Plástično števílo (označba \rho\, ali \psi\,, tudi plástična konstánta ali minimálno Pisotovo števílo) je v matematiki konstanta, ki je edina realna rešitev kubične enačbe: Točni algebrski izraz konstante je: Njena vrednost na 65 desetiških mest je: Do sedaj so izračunali vsaj deset milijard desetiških števk (10).
Poglej Matematična konstanta in Plastično število
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Poglej Matematična konstanta in Racionalno število
Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta
logaritemskega integrala Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta (tudi Soldnerjeva konstanta) je matematična konstanta, določena kot edina pozitivna ničla funkcije logaritemskega integrala.
Poglej Matematična konstanta in Ramanudžan-Soldnerjeva konstanta
Ro
Ro (grško ali tudi; velika črka Ρ, mala črka ρ) je sedemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 100.
Poglej Matematična konstanta in Ro
Sigma
Sigma (grško:; velika črka: Σ, mala črka: σ, mala črka na koncu besede: ς) je osemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 200.
Poglej Matematična konstanta in Sigma
Spremenljivka
Spremenljívka je v matematiki in računalništvu simbol, ki označuje količino ali simbolno predstavitev.
Poglej Matematična konstanta in Spremenljivka
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Matematična konstanta in Teorija števil
Teorija informacij
Teoríja informácij je veja uporabne matematike in elektrotehnike, ki se ukvarja z informacijami in njihovimi merljivostmi.
Poglej Matematična konstanta in Teorija informacij
Teorija kaosa
dvojnega nihala palice prikazuje kaotično obnašanje. Če nihalo začne nihati z malo drugačnimi začetnimi pogoji, se bo izrisala popolnoma drugačna pot. Dvojno nihalo palice je eden izmed najpreprostejših dinamičnih sistemov s kaotično rešitvijo. Teoríja káosa je področje študija v matematiki, ki se uporablja v več disciplinah, kot so meteorologija, sociologija, inženirstvo, ekonomija, biologija in filozofija.
Poglej Matematična konstanta in Teorija kaosa
Transcendentno število
Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej Matematična konstanta in Transcendentno število
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Poglej Matematična konstanta in Verižni ulomek
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Poglej Matematična konstanta in 0
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Matematična konstanta in 1 (število)
Glej tudi
Matematične konstante
Prav tako znan kot Matematične konstante.