Kazalo
19 odnosi: Aleksander Jakovljevič Hinčin, Algebrsko število, Dvojiški logaritem, E (matematična konstanta), Euler-Mascheronijeva konstanta, Geometrična sredina, Hurwitzeva funkcija zeta, Iracionalno število, Kvadratna enačba, Limita, Matematična konstanta, Matematični dokaz, Pi, Racionalna vrsta zeta, Racionalno število, Realno število, Teorija števil, Transcendentno število, Verižni ulomek.
- Matematične konstante
- Verižni ulomki
Aleksander Jakovljevič Hinčin
Aleksander Jakovljevič Hinčin, ruski matematik, * 19. julij 1894, vas Kondrovo, Kaluška gubernija (sedaj Kaluška oblast), Ruski imperij (sedaj Rusija), † 18. november 1959, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Hinčinova konstanta in Aleksander Jakovljevič Hinčin
Algebrsko število
Algébrsko števílo (zastarelo algebrajsko število) je vsako realno ali kompleksno število, ki je rešitev neke polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej Hinčinova konstanta in Algebrsko število
Dvojiški logaritem
Graf funkcije dvojiški logaritem \operatornamelb x \,; \, 0 Dvojiški logaritem (ali binarni logaritem) je v matematiki logaritem z osnovo 2 (dvojiška osnova).
Poglej Hinčinova konstanta in Dvojiški logaritem
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Poglej Hinčinova konstanta in E (matematična konstanta)
Euler-Mascheronijeva konstanta
Euler-Mascheronijeva konstánta je matematična konstanta, ki se največ uporablja v analizi in teoriji števil.
Poglej Hinčinova konstanta in Euler-Mascheronijeva konstanta
Geometrična sredina
Geométrična sredína (tudi geometríjska sredína) množice pozitivnih števil je v matematiki ''n''-ti koren zmnožka vseh elementov množice, kjer je n število elementov.
Poglej Hinčinova konstanta in Geometrična sredina
Hurwitzeva funkcija zeta
language.
Poglej Hinčinova konstanta in Hurwitzeva funkcija zeta
Iracionalno število
Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.
Poglej Hinčinova konstanta in Iracionalno število
Kvadratna enačba
Kvadrátna enáčba je v matematiki enačba, ki se jo da zapisati v obliki: pri čemer je število a različno od 0.
Poglej Hinčinova konstanta in Kvadratna enačba
Limita
Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.
Poglej Hinčinova konstanta in Limita
Matematična konstanta
Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.
Poglej Hinčinova konstanta in Matematična konstanta
Matematični dokaz
language.
Poglej Hinčinova konstanta in Matematični dokaz
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Hinčinova konstanta in Pi
Racionalna vrsta zeta
Racionalna vrsta zeta je v matematiki predstavitev poljubnega realnega števila z neskončno vrsto, ki vsebuje racionalna števila, z Riemannovo funkcijo ζ(''s'') ali Hurvitzevo funkcijo ζ(''s'', ''q'').
Poglej Hinčinova konstanta in Racionalna vrsta zeta
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Poglej Hinčinova konstanta in Racionalno število
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Hinčinova konstanta in Realno število
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Hinčinova konstanta in Teorija števil
Transcendentno število
Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej Hinčinova konstanta in Transcendentno število
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Poglej Hinčinova konstanta in Verižni ulomek