Hitreje kot brskalnik!
52 odnosi: Aksiom, Aksiom o vzporednici, Andrew John Wiles, Apéryjeva konstanta, Bertrandova domneva, Bijektivna preslikava, Cantorjev diagonalni dokaz, Catalanova domneva, Charles Hermite, Collatzeva domneva, Dokaz s protislovjem, Dokaz z neskončnim spustom, E (matematična konstanta), Elementi (Evklid), Erdős-Kacev izrek, Evklid, Evklidska geometrija, Ferdinand von Lindemann, Fermatov mali izrek, Fermatov veliki izrek, Georg Ferdinand Cantor, Gottfried Wilhelm Leibniz, Harmonična vrsta, Hipoteza, Indukcija (logika), Iracionalno število, Izrek, Izrek štirih barv, Jacques Salomon Hadamard, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Joseph Liouville, Joseph-Louis de Lagrange, Kurt Gödel, Logika, Mark Kac, Matematična indukcija, Matematika, Neskončnost, Nicole Oresme, Pafnuti Lvovič Čebišov, Paul Erdős, Pi, Praštevilo, Praštevilski izrek, Protislovje, Q.E.D., Roger Apéry, Smaleov paradoks, Stephen Smale, Temelji matematike, ..., Transcendentno število, Verjetnostni račun. Razširi indeks (2 več) »
Aksiom
Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.
Novo!!: Matematični dokaz in Aksiom · Poglej več »
Aksiom o vzporednici
Aksióm o vzporédnici (tudi postulát o vzporédnici in izrek o vzporednicah) je eden od temeljnih aksiomov evklidske geometrije.
Novo!!: Matematični dokaz in Aksiom o vzporednici · Poglej več »
Andrew John Wiles
Sir Andrew John Wiles, KBE, FRS, angleški matematik, * 11. april 1953, Cambridge, Anglija.
Novo!!: Matematični dokaz in Andrew John Wiles · Poglej več »
Apéryjeva konstanta
Brez opisa.
Novo!!: Matematični dokaz in Apéryjeva konstanta · Poglej več »
Bertrandova domneva
Bertrandova domneva ali Bertrandov postulat iz teorije števil, ki jo je leta 1845 postavil Joseph Louis François Bertrand (1822–1900), pravi da za vsako pozitivno celo število n > 3, vedno obstaja vsaj eno takšno praštevilo p med n in 2n-2.
Novo!!: Matematični dokaz in Bertrandova domneva · Poglej več »
Bijektivna preslikava
Bíjektivna preslikáva ali bijékcija je v matematiki preslikava f: A → B, ki je injektivna in surjektivna hkrati.
Novo!!: Matematični dokaz in Bijektivna preslikava · Poglej več »
Cantorjev diagonalni dokaz
Cantorjev diagonalni dokaz je matematični dokaz, s katerim je Georg Ferdinand Cantor leta 1877 pokazal, da realnih števil ni števno neskončno.
Novo!!: Matematični dokaz in Cantorjev diagonalni dokaz · Poglej več »
Catalanova domneva
Catalanova domneva je v teoriji števil preprosta domneva, ki jo je leta 1844 predlagal belgijski matematik Eugène Charles Catalan.
Novo!!: Matematični dokaz in Catalanova domneva · Poglej več »
Charles Hermite
Charles Hermite okoli leta 1887 Charles Hermite, francoski matematik, * 24. december 1822, Dieuze, Moselle, Francija, † 14. januar 1901, Pariz.
Novo!!: Matematični dokaz in Charles Hermite · Poglej več »
Collatzeva domneva
Collatzeva domneva je v matematiki nerešena domneva.
Novo!!: Matematični dokaz in Collatzeva domneva · Poglej več »
Dokaz s protislovjem
Dokàz s protislóvjem je vrsta logičnega argumenta, kjer se za potrebe argumenta privzame neko predpostavko T kot pravilno in s sklepanjem iz te trditve in drugih že dokazanih trditev in aksiomov pride do protislovnega rezultata, iz česar se lahko sklepa, da je predpostavka T nujno logično napačna.
Novo!!: Matematični dokaz in Dokaz s protislovjem · Poglej več »
Dokaz z neskončnim spustom
Dokaz z neskončnim spustom je v matematiki oblika dokaza in še posebej oblika dokaza s protislovjem, pri kateri se uporabi dejstvo, da je naravnih števil manjših od n\, končno mnogo in sloni na načelu najmanjšega celega števila.
Novo!!: Matematični dokaz in Dokaz z neskončnim spustom · Poglej več »
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Novo!!: Matematični dokaz in E (matematična konstanta) · Poglej več »
Elementi (Evklid)
Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop. 31, 32 in 33 Elementi so temeljno delo geometrije.
Novo!!: Matematični dokaz in Elementi (Evklid) · Poglej več »
Erdős-Kacev izrek
Erdős-Kacev izrek v teoriji števil, znan tudi kot osnovni izrek verjetnostne teorije števil, je izrek, ki pravi, da, če je \omega(n)\, število različnih prafaktorjev števila n\,, potem je prosto rečeno verjetnostna porazdelitev: standardna normalna porazdelitev.
Novo!!: Matematični dokaz in Erdős-Kacev izrek · Poglej več »
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Novo!!: Matematični dokaz in Evklid · Poglej več »
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Novo!!: Matematični dokaz in Evklidska geometrija · Poglej več »
Ferdinand von Lindemann
Carl Louis Ferdinand von Lindemann, nemški matematik, * 12. april 1852, Hannover, Nemčija, † 6. marec 1939, München, Nemčija.
Novo!!: Matematični dokaz in Ferdinand von Lindemann · Poglej več »
Fermatov mali izrek
Fermatov máli izrèk ali tudi máli Fermatov izrèk pravi, da kadar je p praštevilo, potem za vsako celo število a velja: To pomeni, da kadar vzamemo poljubno celo število a in ga pomnožimo s samim seboj p krat in odštejemo a, bomo dobili število, ki bo deljivo s p. (glej mudularna aritmetika).
Novo!!: Matematični dokaz in Fermatov mali izrek · Poglej več »
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Novo!!: Matematični dokaz in Fermatov veliki izrek · Poglej več »
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Novo!!: Matematični dokaz in Georg Ferdinand Cantor · Poglej več »
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Novo!!: Matematični dokaz in Gottfried Wilhelm Leibniz · Poglej več »
Harmonična vrsta
Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.
Novo!!: Matematični dokaz in Harmonična vrsta · Poglej več »
Hipoteza
Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.
Novo!!: Matematični dokaz in Hipoteza · Poglej več »
Indukcija (logika)
Indúkcija je v logiki metoda za sklepanje iz delnega k celotnemu oziroma iz individualnega k univerzalnemu, torej na osnovi opazovanja išče vzorce in jih povezuje v teorije.
Novo!!: Matematični dokaz in Indukcija (logika) · Poglej več »
Iracionalno število
Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.
Novo!!: Matematični dokaz in Iracionalno število · Poglej več »
Izrek
Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.
Novo!!: Matematični dokaz in Izrek · Poglej več »
Izrek štirih barv
Zemljevid slovenskih občin (2011) pobarvan s štirimi barvami Tri barve ne zadoščajo! Izrèk štírih bárv izjavlja, da se lahko vsako ravnino razdeljeno na področja, kot je na primer politični zemljevid držav, grofij, ali karkoli že, pobarva z največ štirimi barvami tako da nobeno izmed sosednjih področij ni pobarvano z isto barvo.
Novo!!: Matematični dokaz in Izrek štirih barv · Poglej več »
Jacques Salomon Hadamard
Jacques Salomon Hadamard, francoski matematik, * 8. december 1865, Versailles, Francija, † 17. oktober 1963, Pariz, Francija.
Novo!!: Matematični dokaz in Jacques Salomon Hadamard · Poglej več »
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Novo!!: Matematični dokaz in Jezik (sredstvo sporazumevanja) · Poglej več »
Joseph Liouville
Naslovnica prve številke revije ''Journal de mathématiques pures et appliquées'' leta 1836. Joseph Liouville, francoski matematik, * 24. marec 1809, Saint-Omer, Pas-de-Calais, Francija, † 8. september 1882, Pariz, Francija.
Novo!!: Matematični dokaz in Joseph Liouville · Poglej več »
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Novo!!: Matematični dokaz in Joseph-Louis de Lagrange · Poglej več »
Kurt Gödel
Kurt Gödel, avstrijsko-ameriški matematik, logik in filozof, * 28. april 1906, Brno/Brünn), Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. januar 1978, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Matematični dokaz in Kurt Gödel · Poglej več »
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Novo!!: Matematični dokaz in Logika · Poglej več »
Mark Kac
Mark Kac, poljsko-ameriški matematik, * 3. avgust 1914, Krzemieniec, Ruski imperij (sedaj Kremenec, Ukrajina), † 26. oktober 1984, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Matematični dokaz in Mark Kac · Poglej več »
Matematična indukcija
domin. Matemátična ali popólna indúkcija je v matematiki metoda dokaza, ki se običajno uporablja za dokazovanje ali je dana trditev ali izrek resničen za vsa naravna števila ali za vse člene neskončnega zaporedja.
Novo!!: Matematični dokaz in Matematična indukcija · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Matematični dokaz in Matematika · Poglej več »
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Novo!!: Matematični dokaz in Neskončnost · Poglej več »
Nicole Oresme
Nicole Oresme, tudi Nikolaj, francoski škof, matematik, astronom, filozof, ekonomist, fizik, psiholog, muzikolog in teolog, * 1323, Allemagne, škofija Bayeux, Normandija, Francija, † 11. julij 1382, Lisieux, Francija.
Novo!!: Matematični dokaz in Nicole Oresme · Poglej več »
Pafnuti Lvovič Čebišov
Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Matematični dokaz in Pafnuti Lvovič Čebišov · Poglej več »
Paul Erdős
Paul Erdős, madžarski matematik, * 26. marec 1913, Budimpešta, Madžarska, † 20. september 1996, Varšava, Poljska.
Novo!!: Matematični dokaz in Paul Erdős · Poglej več »
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Novo!!: Matematični dokaz in Pi · Poglej več »
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Novo!!: Matematični dokaz in Praštevilo · Poglej več »
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Novo!!: Matematični dokaz in Praštevilski izrek · Poglej več »
Protislovje
Aristotelove logike. Protislóvje (s tujko kontradíkcija in tudi antinomíja, starinsko protiréčje) je v klasični logiki pojav ali stanje sestavljeno iz logične nezdružljivosti med dvema ali več trditvami (propozicijami).
Novo!!: Matematični dokaz in Protislovje · Poglej več »
Q.E.D.
Q.
Novo!!: Matematični dokaz in Q.E.D. · Poglej več »
Roger Apéry
Roger Apéry, francoski matematik grškega rodu, * 14. november 1916, Rouen, Francija, † 18. december 1994, Caen, Francija.
Novo!!: Matematični dokaz in Roger Apéry · Poglej več »
Smaleov paradoks
sfer navzven kaže, da so takšna zavihanja možna, kar je razvidno prek Morinove ploskve Smaleov paradoks je v diferencialni topologiji matematični paradoks, ki navaja, da je moč sfero v trirazsežnem prostoru zavihati (obrniti) navzven v razredu potopitev pri čemer lahko ta ploskev seka samo sebe, vendar pri tem v nobeni točki ploskve ne smejo nastajati pregibi.
Novo!!: Matematični dokaz in Smaleov paradoks · Poglej več »
Stephen Smale
Stephen Smale, ameriški matematik, * 15. julij 1930, Flint, Michigan, ZDA.
Novo!!: Matematični dokaz in Stephen Smale · Poglej več »
Temelji matematike
Temelji matematike je strokovni izraz, ki se včasih uporablja za nekatere veje matematike, kot so matematična logika, aksiomatična teorija množic, teorija dokazov, teorija modelov in teorija rekurzije.
Novo!!: Matematični dokaz in Temelji matematike · Poglej več »
Transcendentno število
Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Novo!!: Matematični dokaz in Transcendentno število · Poglej več »
Verjetnostni račun
Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.
Novo!!: Matematični dokaz in Verjetnostni račun · Poglej več »
