Kazalo
29 odnosi: Alikvotni toni, Celo število, Divergentna vrsta, Euler-Mascheronijeva konstanta, Glasba, Harmonična sredina, Jakob Bernoulli I., Johann Bernoulli I., Konvergenčni polmer, Krožna funkcija, Matematična konstanta, Matematični dokaz, Matematika, Mercatorjeva vrsta, Naravni logaritem, Neskončnost, Nicole Oresme, Nihanje, Pietro Mengoli, Praštevilo, Realno število, Recipročna vrednost, Srednji vek, Struna, Taylorjeva vrsta, Ton, Valovna dolžina, Zaporedje, 100 (število).
- Divergentne vrste
Alikvotni toni
Alikvotni toni (tudi sozveneči toni, sotoni, parcialni toni, višjeharmonski toni) so skoraj neslišno sozveneči toni ob določenem osnovnem tonu in skupaj z njim tvorijo zven, tonsko zlitino, ki je ključna za barvo osnovnega tona.
Poglej Harmonična vrsta in Alikvotni toni
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Harmonična vrsta in Celo število
Divergentna vrsta
Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.
Poglej Harmonična vrsta in Divergentna vrsta
Euler-Mascheronijeva konstanta
Euler-Mascheronijeva konstánta je matematična konstanta, ki se največ uporablja v analizi in teoriji števil.
Poglej Harmonična vrsta in Euler-Mascheronijeva konstanta
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Harmonična vrsta in Glasba
Harmonična sredina
Harmónična sredína je v matematiki ena od srednjih vrednosti.
Poglej Harmonična vrsta in Harmonična sredina
Jakob Bernoulli I.
Jakob Bernoulli I. (tudi Jacob, James, Jacques), švicarski matematik, * 27. december 1654, Basel, Švica, † 16. avgust 1705, Basel.
Poglej Harmonična vrsta in Jakob Bernoulli I.
Johann Bernoulli I.
Johann Bernoulli I. (tudi Ivan, John ali Jean), švicarski matematik, * 27. julij 1667, Basel, Švica, † 1. januar 1748, Basel.
Poglej Harmonična vrsta in Johann Bernoulli I.
Konvergenčni polmer
Konvergénčni polmér (tudi ~ pólmer) potenčne vrste je v matematiki nenegativna količina, realno število ali \scriptstyle \infty, ki predstavlja območje (znotraj polmera) v katerem bo funkcija konvergirala.
Poglej Harmonična vrsta in Konvergenčni polmer
Krožna funkcija
Króžne fúnkcije (tudi ciklométrične fúnkcije) so inverzi trigonometrijskih funkcij.
Poglej Harmonična vrsta in Krožna funkcija
Matematična konstanta
Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.
Poglej Harmonična vrsta in Matematična konstanta
Matematični dokaz
language.
Poglej Harmonična vrsta in Matematični dokaz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Harmonična vrsta in Matematika
Mercatorjeva vrsta
Mercatorjeva vŕsta ali Newton-Mercatorjeva vŕsta je v matematiki Taylorjeva vrsta za naravni logaritem.
Poglej Harmonična vrsta in Mercatorjeva vrsta
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Poglej Harmonična vrsta in Naravni logaritem
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Harmonična vrsta in Neskončnost
Nicole Oresme
Nicole Oresme, tudi Nikolaj, francoski škof, matematik, astronom, filozof, ekonomist, fizik, psiholog, muzikolog in teolog, * 1323, Allemagne, škofija Bayeux, Normandija, Francija, † 11. julij 1382, Lisieux, Francija.
Poglej Harmonična vrsta in Nicole Oresme
Nihanje
Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.
Poglej Harmonična vrsta in Nihanje
Pietro Mengoli
Pietro Mengoli, italijanski matematik in duhovnik, * 1626, Bologna, Italija, † 1686, Bologna.
Poglej Harmonična vrsta in Pietro Mengoli
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Harmonična vrsta in Praštevilo
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Harmonična vrsta in Realno število
Recipročna vrednost
Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.
Poglej Harmonična vrsta in Recipročna vrednost
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Harmonična vrsta in Srednji vek
Struna
Strúna je zvočilo v obliki žice pri vseh kordofonih (strunskih) glasbenih instrumentih.
Poglej Harmonična vrsta in Struna
Taylorjeva vrsta
Funkcija sin(x) in Taylorjevi približki, polinomi stopnje 1, 3, 5, 7, 9, 11 in 13.'' Taylorjeva vŕsta v matematiki neskončno mnogokrat odvedljive realne (ali kompleksne) funkcije f določena na odprtem intervalu (a-r, a+r) je potenčna vrsta: kjer je n! fakulteta n in f (n)(a) n-ti odvod f v točki a.
Poglej Harmonična vrsta in Taylorjeva vrsta
Ton
Tón je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.
Poglej Harmonična vrsta in Ton
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Harmonična vrsta in Valovna dolžina
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej Harmonična vrsta in Zaporedje
100 (število)
100 (stó) je naravno število, za katero velja 100.
Poglej Harmonična vrsta in 100 (število)
Glej tudi
Divergentne vrste
Prav tako znan kot 1 + 1/2 + 1/3 + 1/4 + ..., 1 + 1/2 + 1/3 + 1/4 + ···, 1 − 1/2 + 1/3 − 1/4 + ···, Alternirajoča harmonična vrsta, Splošna harmonična vrsta.