Kazalo
24 odnosi: Analitično nadaljevanje, Aritmetična sredina, Divergenca, Fizika, Grandijeva vrsta, Harmonična vrsta, Kvantna mehanika, Leonhard Euler, Limita, Limita zaporedja, Matematična analiza, Matematični dokaz, Matematika, Množica, Nicole Oresme, Padéjeva aproksimacija, Praštevilo, Protiprimer, Recipročna vrednost, Renormalizacija, Vrsta (matematika), Zaporedje, Zornova lema, 0.
- Asimptotska analiza
- Divergentne vrste
- Matematične vrste
- Sumacijske metode
Analitično nadaljevanje
naravnega logaritma (imaginarni del) Analítično nadaljevánje v kompleksni analizi, veji matematike, pomeni tehniko razširitve definicijskega območja določene analitične funkcije.
Poglej Divergentna vrsta in Analitično nadaljevanje
Aritmetična sredina
Aritmétična sredína ali povpréčje oz.
Poglej Divergentna vrsta in Aritmetična sredina
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Poglej Divergentna vrsta in Divergenca
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Divergentna vrsta in Fizika
Grandijeva vrsta
Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
Poglej Divergentna vrsta in Grandijeva vrsta
Harmonična vrsta
Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.
Poglej Divergentna vrsta in Harmonična vrsta
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Divergentna vrsta in Kvantna mehanika
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Divergentna vrsta in Leonhard Euler
Limita
Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.
Poglej Divergentna vrsta in Limita
Limita zaporedja
Ko pozitivno celo število n postaja vse večje, vrednost n sin(1/n) postaja poljubno enaka 1.
Poglej Divergentna vrsta in Limita zaporedja
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Poglej Divergentna vrsta in Matematična analiza
Matematični dokaz
language.
Poglej Divergentna vrsta in Matematični dokaz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Divergentna vrsta in Matematika
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Divergentna vrsta in Množica
Nicole Oresme
Nicole Oresme, tudi Nikolaj, francoski škof, matematik, astronom, filozof, ekonomist, fizik, psiholog, muzikolog in teolog, * 1323, Allemagne, škofija Bayeux, Normandija, Francija, † 11. julij 1382, Lisieux, Francija.
Poglej Divergentna vrsta in Nicole Oresme
Padéjeva aproksimacija
Padéjeva aproksimácija.
Poglej Divergentna vrsta in Padéjeva aproksimacija
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Divergentna vrsta in Praštevilo
Protiprimer
Prótiprimér je v logiki in še posebej v njeni uporabi v matematiki in filozofiji izjema od predlaganega splošnega pravila.
Poglej Divergentna vrsta in Protiprimer
Recipročna vrednost
Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.
Poglej Divergentna vrsta in Recipročna vrednost
Renormalizacija
Renormalizacija se v kvantni teoriji polja, statistični mehaniki in teoriji samopodobnih geometričnih struktur nanaša na zbirko tehnik, ki se uporabljajo za iskanje limite kontinuuma.
Poglej Divergentna vrsta in Renormalizacija
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Poglej Divergentna vrsta in Vrsta (matematika)
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej Divergentna vrsta in Zaporedje
Zornova lema
Zornova lema (tudi Kuratowski-Zornova lema) je izrek v teoriji množic.
Poglej Divergentna vrsta in Zornova lema
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Poglej Divergentna vrsta in 0