Kazalo
27 odnosi: Alikvotno zaporedje, Aritmetično zaporedje, Biokemija, Celo število, Celoštevilsko zaporedje, Delno urejena množica, Fibonaccijevo število, Funkcija (matematika), Geometrijsko zaporedje, Kvadratno število, Limita zaporedja, Matematika, Množica, Monomer, Monotonost, Negativno število, Objekt, Parabola, Podmnožica, Realno število, Recipročna vrednost, Seznam, Soda in liha števila, Thue-Morsejevo zaporedje, Ulomek, Urejenost, Zajčje zaporedje.
- Elementarna matematika
- Zaporedja
Alikvotno zaporedje
Alikvotno zaporedje je v matematiki rekurzivno zaporedje števil, kjer je vsota pravih deliteljev vsakega števila enaka naslednjemu številu v zaporedju.
Poglej Zaporedje in Alikvotno zaporedje
Aritmetično zaporedje
Aritmétično zaporédje je matematično zaporedje, v katerem je razlika dveh zaporednih členov vedno enaka – konstantna.
Poglej Zaporedje in Aritmetično zaporedje
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Zaporedje in Biokemija
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Zaporedje in Celo število
Celoštevilsko zaporedje
Celoštevílsko zaporédje je v matematiki zaporedje, katerega členi so cela števila.
Poglej Zaporedje in Celoštevilsko zaporedje
Delno urejena množica
množice vseh podmnožic treh elementov x, y, z, urejenih po vključenosti. Delno urejena množica (tudi poset iz angleškega izraza partially ordered set) je v matematiki in teoriji urejenosti pojem, ki posplošuje pojem urejenosti, zaporednosti in ureditve elementov v množici.
Poglej Zaporedje in Delno urejena množica
Fibonaccijevo število
Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.
Poglej Zaporedje in Fibonaccijevo število
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.
Poglej Zaporedje in Funkcija (matematika)
Geometrijsko zaporedje
2, kar nakazuje ploščina pravokotnika Geometríjsko zaporédje (tudi geométrično zaporédje) je v matematiki zaporedje števil, v katerem je neničelno število - količnik dveh zaporednih členov vedno enak - konstanten.
Poglej Zaporedje in Geometrijsko zaporedje
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Poglej Zaporedje in Kvadratno število
Limita zaporedja
Ko pozitivno celo število n postaja vse večje, vrednost n sin(1/n) postaja poljubno enaka 1.
Poglej Zaporedje in Limita zaporedja
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Zaporedje in Matematika
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Zaporedje in Množica
Monomer
Monomer (iz grškega mono – eden ali en in meros – del) je majhna molekula, ki se lahko kemijsko veže z drugo molekulo monomera, tako da nastane polimer.
Poglej Zaporedje in Monomer
Monotonost
Naraščajoča funkcija. Na levi in desni je strogo naraščajoča, v sredini pa ne narašča. Padajoča funkcija. Na levi in desni je strogo padajoča, v sredini pa ne pada. Nemonotona funkcija Monotónost je v matematiki značilnost, da funkcija (lahko tudi zaporedje ali aritmetična operacija) povsod narašča ali pa povsod pada.
Poglej Zaporedje in Monotonost
Negativno število
Negativno število x je vsako število, za katero velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število −n, ki se imenuje nasprotno število, − tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.
Poglej Zaporedje in Negativno število
Objekt
Objékt (latinsko objectum – predmet) je navadno prostor oziroma neka stavba.
Poglej Zaporedje in Objekt
Parabola
Parabola Parábola, metnica je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).
Poglej Zaporedje in Parabola
Podmnožica
PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y.
Poglej Zaporedje in Podmnožica
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Zaporedje in Realno število
Recipročna vrednost
Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.
Poglej Zaporedje in Recipročna vrednost
Seznam
Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.
Poglej Zaporedje in Seznam
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Poglej Zaporedje in Soda in liha števila
Thue-Morsejevo zaporedje
Thue-Morsejevo zaporedje (Morse-Thuejevo zaporedje ali Prouhet-Thue-Morsejevo zaporedje) je v matematiki dvojiško zaporedje, katerega začetni členi se v določenem vzorcu izmenjujejo.
Poglej Zaporedje in Thue-Morsejevo zaporedje
Ulomek
Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.
Poglej Zaporedje in Ulomek
Urejenost
Urejenost je lastnost množic, v katerih je določena kakšna relacija urejenosti, na primer b sestavljajo popolno disjunkcijo, kar pomeni, da med dvema poljubnima številoma velja samo ena od treh relacij,.
Poglej Zaporedje in Urejenost
Zajčje zaporedje
Zájčje zaporédje je v matematiki dvojiško zaporedje, ki izhaja iz domnevnega razmnoževanja zajčje populacije.
Poglej Zaporedje in Zajčje zaporedje