Kazalo
143 odnosi: Alikvotno zaporedje, Analiza dela, Andrej Andrejevič Markov (starejši), Arhimed, Aritmetična funkcija, Aritmetično zaporedje, Aritmetično-geometrična sredina, Augustin Louis Cauchy, Šest klobukov razmišljanja, Šnireljmanova gostota, Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha, Število bet, Števna množica, Člen, Beljakovina, Bernoullijevo število, Binomski koeficient, Biologija, Brahmagupta, Cahenova konstanta, Cantorjev diagonalni dokaz, Carl Friedrich Gauss, Catalanova domneva, Catalanovo število, Cauchyjev produkt, Celi del, Celoštevilsko zaporedje, Collatzeva domneva, Džu Šidžje, Deljivost brez kvadrata, Delno urejena množica, Dinamično programiranje, Divergentna vrsta, E (matematična konstanta), Engelov razvoj, Ernesto Cesàro, Eugène Charles Catalan, Eulerjevo število, Faeton (domnevni planet), Fakulteta (funkcija), Fibonaccijeva beseda, Fibonaccijevo število, Funkcija (matematika), Geometrična sredina, Geometrijsko zaporedje, Georg Ferdinand Cantor, Glasba, Hanojski stolpi, Harmonična vrsta, Haskell, ... Razširi indeks (93 več) »
Alikvotno zaporedje
Alikvotno zaporedje je v matematiki rekurzivno zaporedje števil, kjer je vsota pravih deliteljev vsakega števila enaka naslednjemu številu v zaporedju.
Poglej Zaporedje in Alikvotno zaporedje
Analiza dela
Analiza dela je proces določanja tistih značilnosti dela, ki so nujne za njegovo uspešno opravljanje in proces ugotavljanja razmer, v katerih delo poteka.
Poglej Zaporedje in Analiza dela
Andrej Andrejevič Markov (starejši)
Andrej Andrejevič Markov, ruski matematik, 14. junij (2. junij, ruski koledar) 1856, Rjazan, Ruski imperij (sedaj Rusija), 20. julij 1922, Petrograd, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Zaporedje in Andrej Andrejevič Markov (starejši)
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Zaporedje in Arhimed
Aritmetična funkcija
Aritmétična fúnkcija f(n) je v teoriji števil funkcija, določena za vsa pozitivna cela števila in zavzema vrednosti v množici kompleksnih števil.
Poglej Zaporedje in Aritmetična funkcija
Aritmetično zaporedje
Aritmétično zaporédje je matematično zaporedje, v katerem je razlika dveh zaporednih členov vedno enaka – konstantna.
Poglej Zaporedje in Aritmetično zaporedje
Aritmetično-geometrična sredina
Aritmétično-geométrična sredína dveh realnih števil in je v matematiki srednja vrednost, določena na naslednji način: Najprej se izračuna aritmetična sredina števil in.
Poglej Zaporedje in Aritmetično-geometrična sredina
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Zaporedje in Augustin Louis Cauchy
Šest klobukov razmišljanja
Šest klobukov razmišljanja je vrsta razmišljanja, ki jo imenujemo tudi vzporedno (paralelno) razmišljanje, kjer vsi sodelujoči (posameznik ali skupina) istočasno osredotočeno razmišljajo na enak način, v skladu z enakim klobukom, ki predstavlja simbol za vrsto razmišljanja.
Poglej Zaporedje in Šest klobukov razmišljanja
Šnireljmanova gostota
Šnireljmanova gostota (tudi gostota zaporedja) zaporedja v matematiki pove, kako »gosto« je to zaporedje.
Poglej Zaporedje in Šnireljmanova gostota
Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha
Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha. Leta 1947 je teolog in muzikolog Friedrich Smend izdal študijo, ki je navajala, da je Bach pogosto uporabljal naravni red številčne abecede (A.
Poglej Zaporedje in Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha
Število bet
Število bet se uporablja na podoben način kot število alef.
Poglej Zaporedje in Število bet
Števna množica
Štévna mnóžica (ali točneje štévno neskônčna množica) je v matematiki poimenovanje za množico, ki ima enako število elementov kot množica naravnih števil.
Poglej Zaporedje in Števna množica
Člen
Člén (tudi člèn) je del matematičnega izraza, ki ga od drugih delov ločita znaka plus ali minus.
Poglej Zaporedje in Člen
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Zaporedje in Beljakovina
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Poglej Zaporedje in Bernoullijevo število
Binomski koeficient
Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.
Poglej Zaporedje in Binomski koeficient
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Zaporedje in Biologija
Brahmagupta
Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.
Poglej Zaporedje in Brahmagupta
Cahenova konstanta
Cahenova konstánta je v matematiki konstanta definirana kot vsota alternirajoče neskončne vrste enotskih ulomkov, katerih imenovalci so zaporedni členi Sylvestrovega zaporedja zmanjšani za 1: Prvi člen vrste je pri tem določen po dogovoru kot a_.
Poglej Zaporedje in Cahenova konstanta
Cantorjev diagonalni dokaz
Cantorjev diagonalni dokaz je matematični dokaz, s katerim je Georg Ferdinand Cantor leta 1877 pokazal, da realnih števil ni števno neskončno.
Poglej Zaporedje in Cantorjev diagonalni dokaz
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Zaporedje in Carl Friedrich Gauss
Catalanova domneva
Catalanova domneva je v teoriji števil preprosta domneva, ki jo je leta 1844 predlagal belgijski matematik Eugène Charles Catalan.
Poglej Zaporedje in Catalanova domneva
Catalanovo število
Catalanova števila ali tudi Segnerjeva števila v matematiki tvorijo zaporedje naravnih števil, ki se pojavlja v mnogih preštevalnih in velikokrat rekurzivnih problemih v kombinatoriki.
Poglej Zaporedje in Catalanovo število
Cauchyjev produkt
Cauchyjev prodúkt dveh zaporedij \textstyle (a_)_\,, \textstyle (b_)_\, je v matematiki nezvezna konvolucija zaporedij s katero nastane novo zaporedje \textstyle (c_)_\,, katerega splošna oblika je dana kot: Je zaporedje, katerega povezana formalna potenčna vrsta \textstyle \sum_^ c_ X^\, je produkt dveh vrst, ki sta podobno povezani z (a_)_\, in (b_)_\,.
Poglej Zaporedje in Cauchyjev produkt
Celi del
Graf funkcije celi del Céli dél ali spódnji céli dél je v matematiki funkcija, ki vsakemu realnemu številu x priredi največje celo število manjše ali enako x. Na primer.
Poglej Zaporedje in Celi del
Celoštevilsko zaporedje
Celoštevílsko zaporédje je v matematiki zaporedje, katerega členi so cela števila.
Poglej Zaporedje in Celoštevilsko zaporedje
Collatzeva domneva
Collatzeva domneva je v matematiki nerešena domneva.
Poglej Zaporedje in Collatzeva domneva
Džu Šidžje
Džu Šidžje (poenostavljena kitajščina: 朱世杰; tradicionalna kitajščina: 朱世傑; pinjin: Zhū Shìjié; Wade–Giles: Chu Shih-chieh, 1249–1314), vljudnostno ime Hančing (漢卿; pinjin: Hanqing), psevdonim Songting (松庭), kitajski matematik, * 1270, † 1330.
Poglej Zaporedje in Džu Šidžje
Deljivost brez kvadrata
Celo število n je v matematiki deljivo brez kvadrata tedaj in le tedaj, če ni deljivo s popolnim kvadratom, razen števila 1.
Poglej Zaporedje in Deljivost brez kvadrata
Delno urejena množica
množice vseh podmnožic treh elementov x, y, z, urejenih po vključenosti. Delno urejena množica (tudi poset iz angleškega izraza partially ordered set) je v matematiki in teoriji urejenosti pojem, ki posplošuje pojem urejenosti, zaporednosti in ureditve elementov v množici.
Poglej Zaporedje in Delno urejena množica
Dinamično programiranje
Iskanje najkraše poti. Odebeljena črta predstavlja najkrajšo pot med dvema vozliščema Dinámično programíranje je prva metoda, ki sistematično pregleduje vse možne poti v reševanju problema in zato tudi pride do optimalne rešitve.
Poglej Zaporedje in Dinamično programiranje
Divergentna vrsta
Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.
Poglej Zaporedje in Divergentna vrsta
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Poglej Zaporedje in E (matematična konstanta)
Engelov razvoj
Engelov razvoj pozitivnega realnega števila x je enolično nepadajoče zaporedje pozitivnih celih števil \, da velja: Racionalna števila imajo končni Engelov razvoj, iracionalna pa neskončnega.
Poglej Zaporedje in Engelov razvoj
Ernesto Cesàro
Ernesto Cesàro, italijanski matematik, * 12. marec 1859, Neapelj, Italija, † 12. september 1906, Torre Annunziata, Italija.
Poglej Zaporedje in Ernesto Cesàro
Eugène Charles Catalan
Eugène Charles Catalan, belgijski matematik, * 30. maj 1814, Brugge (Bruges), Belgija, † 14. februar 1894, Liege, Belgija.
Poglej Zaporedje in Eugène Charles Catalan
Eulerjevo število
Eulerjeva števíla so v matematiki členi zaporedja En celih števil, razvitega s Taylorjevo vrsto: kjer je \operatorname\,t hiperbolični kosinus, oziroma z: kjer je E_(x) Eulerjev polinom, ali z: Prva Eulerjeva števila so: \end Nekateri avtorji štejejo tudi lihe indekse, ki so vsi enaki nič, sodi pa izmenično pozitivni ali negativni.
Poglej Zaporedje in Eulerjevo število
Faeton (domnevni planet)
Faeton ali Phaeton (tudi Phaëton in Phaethon) je domnevni planet, ki naj bi nekoč obstajal med Marsovo in Jupitrovo tirnico in iz katerega naj bi ob uničenju nastal asteroidni pas.
Poglej Zaporedje in Faeton (domnevni planet)
Fakulteta (funkcija)
Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.
Poglej Zaporedje in Fakulteta (funkcija)
Fibonaccijeva beseda
reznim zaporedjem s premico z naklonom 1/\Phi\, ali \Phi-1\,, kjer je \Phi \, število zlatega reza. Fibonaccijeva beseda je posebno zaporedje dvojiških števk (ali simbolov iz poljubne dvočrkovne abecede).
Poglej Zaporedje in Fibonaccijeva beseda
Fibonaccijevo število
Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.
Poglej Zaporedje in Fibonaccijevo število
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.
Poglej Zaporedje in Funkcija (matematika)
Geometrična sredina
Geométrična sredína (tudi geometríjska sredína) množice pozitivnih števil je v matematiki ''n''-ti koren zmnožka vseh elementov množice, kjer je n število elementov.
Poglej Zaporedje in Geometrična sredina
Geometrijsko zaporedje
2, kar nakazuje ploščina pravokotnika Geometríjsko zaporédje (tudi geométrično zaporédje) je v matematiki zaporedje števil, v katerem je neničelno število - količnik dveh zaporednih členov vedno enak - konstanten.
Poglej Zaporedje in Geometrijsko zaporedje
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Zaporedje in Georg Ferdinand Cantor
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Zaporedje in Glasba
Hanojski stolpi
Hanojski stolpi oziroma problem Hanojskega stolpa je igra ali uganka s področja razvedrilne matematike.
Poglej Zaporedje in Hanojski stolpi
Harmonična vrsta
Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.
Poglej Zaporedje in Harmonična vrsta
Haskell
Haskell je popolnoma funkcijski programski jezik s polimorfičnimi tipi, ki omogoča izjemno elegantno implementacijo matematičnih struktur, predvsem neskončnih.
Poglej Zaporedje in Haskell
Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost
Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost ali Hausdorffova razsežnost je v matematiki nenegativno realno število, ki leži znotraj zaprtega neskončnega intervala in je povezano s poljubnim metričnim prostorom.
Poglej Zaporedje in Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost
Henry Briggs
''Canon logarithmorum'' Stran iz Briggsovega dela ''Logarithmorum Chilias prima'' iz leta 1617, ki prikazuje logaritme z osnovo 10 števil od 0 do 67 na štirinajst decimalk Henry Briggs, angleški matematik, * februar 1561, Warley Wood pri Halifaxu, grofija Yorkshire, Anglija, † 26.
Poglej Zaporedje in Henry Briggs
Hermitov problem
Hermitov problem je v matematiki odprti problem, ki ga je leta 1848 postavil Charles Hermite.
Poglej Zaporedje in Hermitov problem
Heronski trikotnik
Herónski trikótnik je v geometriji trikotnik, katerega dolžine stranic in ploščina so vsa cela števila.
Poglej Zaporedje in Heronski trikotnik
Higgsovo praštevilo
Higgsovo praštevilo je praštevilo p za katerega p-1 deli kvadrat produkta manjših Higgsovih praštevil brez ostanka.
Poglej Zaporedje in Higgsovo praštevilo
Hilbertov prostor
strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.
Poglej Zaporedje in Hilbertov prostor
Iracionalno število
Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.
Poglej Zaporedje in Iracionalno število
Izrek o neskončni opici
Shakespeareovih dram. Izrèk o neskônčni ópici je miselni preskus, ki trdi, da bo opica, ki naključno tipka po tipkovnici pisalnega stroja, skoraj gotovo (to je z verjetnostjo enako 1) sčasoma natipkala poljubno knjigo iz Francoske narodne knjižnice (Bibliothèque nationale de France (BnF)).
Poglej Zaporedje in Izrek o neskončni opici
Izrek vzorčenja
Spekter frekvenčno navzgor omejenega signala Izrèk vzórčenja (tudi Nyquist-Shannonov izrek) je eno osnovnih načel teorije informacij in diskretne obdelave signalov.
Poglej Zaporedje in Izrek vzorčenja
Johann Elert Bode
Johann Elert Bode (tudi Elbert), nemški astronom, * 19. januar 1747, Hamburg, Nemčija, † 23. november 1826, Berlin, Nemčija.
Poglej Zaporedje in Johann Elert Bode
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.
Poglej Zaporedje in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
John Napier
John Napier (tudi Neper) (lord Merchiston), škotski matematik in teolog, * 1550, grad Merchiston Castle (Tower) pri Edinbourghu, Škotska, † 4. april 1617, Merchiston Castle.
Poglej Zaporedje in John Napier
John von Neumann
John von Neumann, madžarsko-ameriški matematik, fizik, pionir računalništva, * 28. december 1903, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 8. februar 1957, Washington, ZDA.
Poglej Zaporedje in John von Neumann
Joost Bürgi
Joost Bürgi, švicarski mehanik, astronom, urar in matematik, * 28. februar 1552, Lichtensteig, Švica, † 31. januar 1632, Kassel, Hesse-Kassel, sedaj Nemčija.
Poglej Zaporedje in Joost Bürgi
Joseph Fourier
Jean-Baptiste Joseph Fourier, francoski fizik in matematik, * 21. marec 1768, Auxerre, Burgundija, Francija, † 16. maj 1830, Pariz, Francija.
Poglej Zaporedje in Joseph Fourier
Kepler-Bouwkampova konstanta
Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.
Poglej Zaporedje in Kepler-Bouwkampova konstanta
Komutativni monoid
Komutativni monoid je polgrupa z nevtralnim elementom (identiteto).
Poglej Zaporedje in Komutativni monoid
Konstanta omega
Konstanta omega je matematična konstanta določena kot: Je vrednost \operatorname_(1): kjer je \operatorname_ Lambertova funkcija W za realne argumente, ki je rešitev enačbe: oziroma: Ime konstante izhaja iz drugega imena za Lambertovo funkcijo W, funkcije Ω.
Poglej Zaporedje in Konstanta omega
Kurt Gödel
Kurt Gödel, avstrijsko-ameriški matematik, logik in filozof, * 28. april 1906, Brno/Brünn), Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. januar 1978, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Zaporedje in Kurt Gödel
Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.
Poglej Zaporedje in Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 5
Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.
Poglej Zaporedje in Kvadratni koren števila 5
Lagrangeevo število
Lagrangeeva števila so v matematiki zaporedja števil, ki se pojavljajo v mejah pri aproksimaciji iracionalnih števil z racionalnimi števili.
Poglej Zaporedje in Lagrangeevo število
Leonardo Fibonacci
Leonardo Pisano Fibonacci, italijanski matematik, * 1170, (verjetno) Pisa, Italija, † 1250, mogoče Pisa.
Poglej Zaporedje in Leonardo Fibonacci
Limita funkcije
4, saj so za vnaprej izbran (poljubno ozek, na sliki rumeni) pas okrog vrednosti 4 vse vrednosti ''f(x)'' od nekega ''x'' naprej v njegovi notranjosti Limíta fúnkcije v točki a je število, ki se mu vrednost funkcije f(x) približuje, ko se vrednost spremenljivke x približuje danemu številu a.
Poglej Zaporedje in Limita funkcije
Limita zaporedja
Ko pozitivno celo število n postaja vse večje, vrednost n sin(1/n) postaja poljubno enaka 1.
Poglej Zaporedje in Limita zaporedja
Linearna algebra
Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.
Poglej Zaporedje in Linearna algebra
Lomljenka
Zgled lomljenke Lómljenka (tudi poligónska čŕta ali poligonálna potéza) je lomljena črta, ki zaporedno povezuje točke A_\!\,, A_\!\,, A_\!\,,...
Poglej Zaporedje in Lomljenka
Mandelbrotova množica
Začetna slika povečav Mandelbrotove množice z zveznim pobarvanim okoljem Madelbrotova mnóžica je v matematiki množica točk v kompleksni ravnini, katere meja tvori fraktal.
Poglej Zaporedje in Mandelbrotova množica
Matematična indukcija
domin. Matemátična ali popólna indúkcija je v matematiki metoda dokaza, ki se običajno uporablja za dokazovanje ali je dana trditev ali izrek resničen za vsa naravna števila ali za vse člene neskončnega zaporedja.
Poglej Zaporedje in Matematična indukcija
Max Euwe
Machgielis »Max« Euwe, nizozemski šahist in matematik, * 20. maj 1901, Watergraafsmeer pri Amsterdamu, Nizozemska, † 26. november 1981, Amsterdam.
Poglej Zaporedje in Max Euwe
Mediana
Mediána je v matematiki srednja vrednost nekega zaporedja števil, ki razdeli števila, razvrščena po velikosti, na dve enaki polovici po številu elementov.
Poglej Zaporedje in Mediana
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Poglej Zaporedje in Mera (matematika)
Metoda izčrpavanja
Metóda izčrpávanja (tudi metóda ekshávcije) je v matematiki metoda iskanja površine oblik (likov, teles) z včrtavanjem zaporedja mnogokotnikov katerih površina konvergira k tej obliki.
Poglej Zaporedje in Metoda izčrpavanja
Michael Stifel
Naslovnica Stiflovega dela ''Ein Rechen Büchlin Vom EndChrist...'', Wittenberg 1532 225. stran Stiflovega dela ''Arithmetica Integra'', Nürnberg 1544 Michael Stifel (tudi Stiefel, Styfel, Stieffel, latinizirano Michaelis Stifelius), nemški menih, teolog, matematik in reformator, * 1487, Esslingen, Nemčija, † 19.
Poglej Zaporedje in Michael Stifel
Michel Hénon
Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.
Poglej Zaporedje in Michel Hénon
Monotonost
Naraščajoča funkcija. Na levi in desni je strogo naraščajoča, v sredini pa ne narašča. Padajoča funkcija. Na levi in desni je strogo padajoča, v sredini pa ne pada. Nemonotona funkcija Monotónost je v matematiki značilnost, da funkcija (lahko tudi zaporedje ali aritmetična operacija) povsod narašča ali pa povsod pada.
Poglej Zaporedje in Monotonost
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Zaporedje in Naravno število
Nina Claire Snaith
Nina Claire Snaith, britanska matematičarka, * 1974.
Poglej Zaporedje in Nina Claire Snaith
Ordinalno število
potenco ω. Ordinalno število je v teoriji množic število, ki karakterizira tipe urejenosti množic.
Poglej Zaporedje in Ordinalno število
Palindrom
Palindróm je beseda, fraza, število ali katerokoli zaporedje enot (npr. zaporedja DNA), ki imajo to lastnost, da se berejo z obeh strani enako.
Poglej Zaporedje in Palindrom
Particija (teorija števil)
poliomine pri katerih so vrstice poravnane levo in dolžine vrstic šibko naraščajo (vsaka vrstica ima enako ali manjšo dolžino kot predhodna). Partícija (imenovana tudi celoštevílska partícija) v teoriji števil in kombinatoriki predstavlja način zapisa pozitivnega celega števila n kot vsote pozitivnih celih števil ne nujno enakih.
Poglej Zaporedje in Particija (teorija števil)
Permutacija
Permutácija (oznaka P(n, k) \) (iz latinske besede permutare, kar pomeni zamenjati) je v matematiki z medsebojnimi zamenjavami preurejeno zaporedje znanega končnega števila elementov (pri tem pa število elementov ostane enako).
Poglej Zaporedje in Permutacija
Petek trinajstega
Pétek trínajstega ali ~ trinájstega velja za nesrečni dan v mnogih praznoverjih.
Poglej Zaporedje in Petek trinajstega
Petkotniško število
Grafični prikaz prvih šestih petkotniških števil, če točke razmestimo v obliki petkotnika Pétkótniško števílo ali peterokótniško števílo je v matematiki figurativno (oziroma mnogokotniško) število, ki predstavlja pravilni petkotnik.
Poglej Zaporedje in Petkotniško število
Plastično število
Plástično števílo (označba \rho\, ali \psi\,, tudi plástična konstánta ali minimálno Pisotovo števílo) je v matematiki konstanta, ki je edina realna rešitev kubične enačbe: Točni algebrski izraz konstante je: Njena vrednost na 65 desetiških mest je: Do sedaj so izračunali vsaj deset milijard desetiških števk (10).
Poglej Zaporedje in Plastično število
Polgrupa
Pólgrúpa ali tudi sémigrúpa S.
Poglej Zaporedje in Polgrupa
Polinomi Čebišova
Polinómi Čebišova (tudi polinomi Čebiševa) so v matematiki zaporedje ortogonalnih polinomov, ki so povezani z de Moivreovo formulo in jih lahko preprosto določimo rekurzivno kot na primer Fibonaccijeva ali Lucasova števila.
Poglej Zaporedje in Polinomi Čebišova
Posplošeni verižni ulomek
Posplošeni verižni ulomek je v matematični veji kompleksne analize posplošitev običajnega verižnega ulomka v kanonski obliki, v katerem lahko delni števci in delni imenovalci zavzamejo poljubne realne ali kompleksne vrednosti.
Poglej Zaporedje in Posplošeni verižni ulomek
Potenčna vrsta
Poténčna vŕsta (ene spremenljivke) je v matematiki neskončna vrsta oblike: kjer je an koeficient n-tega člena, a konstanta in x neodvisna spremenljivka okrog a. Vrsta po navadi nastane kot Taylorjeva vrsta kakšne znane funkcije.
Poglej Zaporedje in Potenčna vrsta
Praštevilska vrzel
Práštevílska vrzél je v matematiki razlika med dvema zaporednima prašteviloma.
Poglej Zaporedje in Praštevilska vrzel
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Poglej Zaporedje in Praštevilski izrek
Predhodnik
Predhódnik je lahko.
Poglej Zaporedje in Predhodnik
Preprosti mnogokotnik
Zgledi preprostih mnogokotnikov. Preprôsti mnogokótnik je v ravninski geometriji mnogokotnik, katerega stranice se ne sekajo, in so paroma povezane, tako da tvorijo sklenjeno pot.
Poglej Zaporedje in Preprosti mnogokotnik
Primoriela
p_n \# \, kot funkcija n\, v logaritemskem grafu n \# \, kot funkcija n\, (rdeče pike) v primerjavi z n!\, v logaritemskem grafu Primoriela je v matematiki in še posebej v teoriji števil funkcija naravnih števil v naravna števila podobno kot funkcija fakultete.
Poglej Zaporedje in Primoriela
Problem 196
Problem 196 obravnava naravna števila, ki nikoli ne postanejo palindromna števila s pomočjo iteracije dodajanja njihovih obrnjenih števk.
Poglej Zaporedje in Problem 196
Problem osmih dam
Problém ôsmih dám je problem šahovskega tipa in zahteva postavitev osmih dam na šahovnici 8 × 8, tako da druga druge ne napadajo.
Poglej Zaporedje in Problem osmih dam
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Zaporedje in Realno število
Regularno praštevilo
Regulárna práštevíla so v matematiki določena vrsta praštevil.
Poglej Zaporedje in Regularno praštevilo
Rekurzija
Rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri... Vizualna oblika rekurzije, znana tudi kot Drostejev pojav. Ženska na sliki drži objekt, ki vsebuje manjšo sliko nje same, ki drži isti objekt, in ta spet vsebuje manjšo sliko z njo samo, ki drži isti objekt itd Rekúrzija v matematiki in računalništvu pomeni podajanje funkcije na tak način, da se v definiciji sklicujemo na to isto funkcijo (vendar pri drugačnem argumentu).
Poglej Zaporedje in Rekurzija
Revolverska stružnica
88" stružnica CNC VTL Niles Revolverska stružnica je stružnica, ki se uporablja predvsem za obdelavo takšnih obdelovancev, pri katerih je potrebno delati z različnimi orodji (stružnimi noži, svedri, grezili, povrtali), pri čemer se morajo ta orodja zvrstiti v določenem zaporedju.
Poglej Zaporedje in Revolverska stružnica
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Poglej Zaporedje in Riemannova domneva
Riemannova funkcija ksi
argument vrednosti. Riemannova funkcija hi (občajna označba \xi(s)\) je v matematiki in še posebej analitični teoriji števil specialna funkcija kot različica Riemannove funkcije ζ(''s''), definirana tako, da ima še posebej enostavno funkcijsko enačbo.
Poglej Zaporedje in Riemannova funkcija ksi
Schröderjevo število
Schröderjeva števila so v matematiki členi zaporedja naravnih števil določeni z rekurenčno enačbo: Schröderjeva števila predstavljajo število poti na mreži (n + 1) × (n + 1) v kartezični ravnini, ki potekajo od izhodišča (0,0) do točke (n,n) in ne vsebujejo nobene točke nad premico y.
Poglej Zaporedje in Schröderjevo število
Seznam
Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.
Poglej Zaporedje in Seznam
Seznam (računalništvo)
Seznam (tudi spisek) je v računalništvu vrsta podatkovne strukture.
Poglej Zaporedje in Seznam (računalništvo)
Seznam armad po zaporednih številkah
Seznam armad po zaporednih številkah je krovni seznam, ki je primarno namenjen za pregled armadnih razločitvenih strani.
Poglej Zaporedje in Seznam armad po zaporednih številkah
Seznam armadnih skupin po zaporednih številkah
Seznam armadnih skupin po zaporednih številkah je krovni seznam, ki je primarno namenjen pregledu armadnoskupinskih razločitvenih strani.
Poglej Zaporedje in Seznam armadnih skupin po zaporednih številkah
Seznam brigad po zaporednih številkah
Seznam brigad po zaporednih številkah je krovni seznam, ki je prvenstveno namenjen pregledu obstoječih brigadnih razločitvenih strani.
Poglej Zaporedje in Seznam brigad po zaporednih številkah
Seznam divizij po zaporednih številkah
Seznam divizij po zaporednih številkah je seznam, ki je prvenstvo namenjen pregledu divizijskih razločitvenih strani.
Poglej Zaporedje in Seznam divizij po zaporednih številkah
Seznam korpusov po zaporednih številkah
Seznam korpusov po zaporednih številkah je krovni seznam, ki je primarno namenjen za pregled korpusnih razločitvenih strani.
Poglej Zaporedje in Seznam korpusov po zaporednih številkah
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Zaporedje in Seznam matematičnih vsebin
Seznam polkov po zaporednih številkah
Seznam polkov po zaporednih številkah je krovni seznam, ki je primarno namenjen pregledu obstoječih polkovnih razločitvenih strani.
Poglej Zaporedje in Seznam polkov po zaporednih številkah
Shellovo urejanje
Shellovo urejanje ali urejanje z vstavljanjem s padajočim prirastkom je algoritem za urejanje podatkov, ki ga je leta 1959 razvil Donald Shell.
Poglej Zaporedje in Shellovo urejanje
Signal
Signál je funkcija, ki prenaša informacije o stanju in obnašanju fizikalnih sistemov.
Poglej Zaporedje in Signal
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Poglej Zaporedje in Siméon-Denis Poisson
Simon Plouffe
Simon Plouffe, kanadski matematik, * 11. junij 1956, Saint-Jovite, Québec, Kanada.
Poglej Zaporedje in Simon Plouffe
Srečno število
Sréčno števílo je v matematiki celo število v množici, ki jo lahko tvorimo s podobnim postopkom kot dobimo praštevila z Eratostenovim sitom.
Poglej Zaporedje in Srečno število
Stephen Cole Kleene
Stephen Cole Kleene, ameriški matematik, častnik in logik, * 5. januar 1909, Hartford, Connecticut, ZDA, † 25. januar 1994, Madison, Wisconsin.
Poglej Zaporedje in Stephen Cole Kleene
Straton
Stráton (grško Στράτων: Stráton), grški filozof in fizik, * 340 pr. n. št., Lampsak na Helespontu, Grčija, (danes Lapsek v Turčiji), † 269 pr. n. št., Atene, Grčija.
Poglej Zaporedje in Straton
Sylvestrovo zaporedje
kvadrat s ploščino enako 1. Kvadrati s stranicami 1/1807 ali manjšimi so premajhni in na sliki niso prikazani. Sylvestrovo zaporedje je v teoriji števil celoštevilsko zaporedje, kjer je vsak člen zaporedja zmnožek prejšnjih členov in kjer mu prištejemo število 1.
Poglej Zaporedje in Sylvestrovo zaporedje
Thue-Morsejevo zaporedje
Thue-Morsejevo zaporedje (Morse-Thuejevo zaporedje ali Prouhet-Thue-Morsejevo zaporedje) je v matematiki dvojiško zaporedje, katerega začetni členi se v določenem vzorcu izmenjujejo.
Poglej Zaporedje in Thue-Morsejevo zaporedje
Ulamovo število
Ulamovo število je v matematiki člen celoštevilskega zaporedja.
Poglej Zaporedje in Ulamovo število
Vampirsko število
Vampirsko število (ali pravo vampirsko število) je v matematiki sestavljeno naravno število v s sodim številom števk n, ki ga lahko razcepimo na dve celi števili x in y, vsako z n/2 števkami in brez vodilnih ničel, in, ki vsebuje vse števke obeh števil v poljubnem vrstnem redu.
Poglej Zaporedje in Vampirsko število
Večopravilnost (računalništvo)
Računalniška večopravilnost je metoda, ki omogoča računalniku hkratno opravljanje več opravil oziroma procesov.
Poglej Zaporedje in Večopravilnost (računalništvo)
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Poglej Zaporedje in Verižni ulomek
Video montaža
Montaža je pomemben korak pri produkciji filma, televizije in spleta, pri katerem se vizualni in zvočni posnetki združijo v enega.
Poglej Zaporedje in Video montaža
Von Staudt-Clausenov izrek
Von Staudt-Clausenov izrek je v teoriji števil izrek o ulomljenem delu Bernoullijevih števil.
Poglej Zaporedje in Von Staudt-Clausenov izrek
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Poglej Zaporedje in Vrsta (matematika)
Zajčje zaporedje
Zájčje zaporédje je v matematiki dvojiško zaporedje, ki izhaja iz domnevnega razmnoževanja zajčje populacije.
Poglej Zaporedje in Zajčje zaporedje
Zakon velikih števil
igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.
Poglej Zaporedje in Zakon velikih števil
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Zaporedje in Zgodovina števila π
1 + 1 + 1 + 1 + ···
Vrsta 1 + 1 + 1 + 1 + ⋯ Po glajenju 2010. 1 + 1 + 1 + 1 + ··· je v matematiki divergentna geometrična vrsta, kar pomeni, da nima vsote v običajnem smislu.
Poglej Zaporedje in 1 + 1 + 1 + 1 + ···
1 + 2 + 3 + 4 + ···
Prve štiri delne vsote vrste 1 + 2 + 3 + 4 + ⋯. Njihova zglajena asimptota je parabola in seka os ''y'' v točki −1/12. 1 + 2 + 3 + 4 + ··· je v matematiki divergentna aritmetična vrsta.
Poglej Zaporedje in 1 + 2 + 3 + 4 + ···