Kazalo
32 odnosi: Bijektivna preslikava, Cantorjev diagonalni dokaz, Celo število, Ekvipolentnost, Georg Ferdinand Cantor, Kardinalnost, Kartezični produkt, Kompleksno število, Komplement množice, Končna množica, Kontinuum (teorija množic), Matematika, Naravno število, Podmnožica, Prazna množica, Presek množic, Prostor, Racionalno število, Ravnina, Razlika množic, Realno število, Relacija, Seznam, Simetrična razlika množic, Skupina, Teorija množic, Točka (geometrija), Unija množic, Univerzalna množica, Urejeni par, Večkratna množica, Vennov diagram.
- Koncepti v logiki
- Matematični objekti
- Teorija množic
Bijektivna preslikava
Bíjektivna preslikáva ali bijékcija je v matematiki preslikava f: A → B, ki je injektivna in surjektivna hkrati.
Poglej Množica in Bijektivna preslikava
Cantorjev diagonalni dokaz
Cantorjev diagonalni dokaz je matematični dokaz, s katerim je Georg Ferdinand Cantor leta 1877 pokazal, da realnih števil ni števno neskončno.
Poglej Množica in Cantorjev diagonalni dokaz
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Množica in Celo število
Ekvipolentnost
Ekvipolentnost (oznaka \approx \, ali \sim \) je pojem, ki se uporablja v matematiki v povezavi z dvema množicama.
Poglej Množica in Ekvipolentnost
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Množica in Georg Ferdinand Cantor
Kardinalnost
Kardinalnost (tudi moč množice ali števnost množice) množice je merilo za merjenje števila elementov v množici oziroma za velikost množice.
Poglej Množica in Kardinalnost
Kartezični produkt
Kartézični prodúkt (tudi kartézijski prodúkt ali redkeje prémi prodúkt) je matematična operacija med množicami.
Poglej Množica in Kartezični produkt
Kompleksno število
1.
Poglej Množica in Kompleksno število
Komplement množice
Vennov diagram komplementa množice ''A''A^c~~.
Poglej Množica in Komplement množice
Končna množica
Kônčna mnóžica je v matematiki množica s končnim številom elementov.
Poglej Množica in Končna množica
Kontinuum (teorija množic)
Kontinuum v teoriji množic pomeni realna števila ali pripadajoče kardinalno število, ki ga označujemo s \mathfrak.
Poglej Množica in Kontinuum (teorija množic)
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Množica in Matematika
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Množica in Naravno število
Podmnožica
PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y.
Poglej Množica in Podmnožica
Prazna množica
Prázna mnóžica je v matematiki množica, ki nima elementov, drugače je neprázna mnóžica.
Poglej Množica in Prazna množica
Presek množic
Vennov diagram preseka ''A'' ∩ ''B'' Presek množic je računska operacija med množicami.
Poglej Množica in Presek množic
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Množica in Prostor
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Poglej Množica in Racionalno število
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Množica in Ravnina
Razlika množic
Vennov diagram razlike ''A'' \ ''B'' Razlika množic je računska dvočlena operacija med množicami.
Poglej Množica in Razlika množic
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Množica in Realno število
Relacija
Relacija v matematiki in sodobni algebri je odnos (mnogolična preslikava) med elementi množice, na primer dvočlene relacije: enakost.
Poglej Množica in Relacija
Seznam
Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.
Poglej Množica in Seznam
Simetrična razlika množic
Vennov diagram simetrične razlike množic Simetrična razlika množic je računska operacija med množicami.
Poglej Množica in Simetrična razlika množic
Skupina
Skupina je lahko.
Poglej Množica in Skupina
Teorija množic
Teoríja mnóžic je osnovna matematična disciplina, ki definira in preučuje značilnosti množic in na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.
Poglej Množica in Teorija množic
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Množica in Točka (geometrija)
Unija množic
Vennov diagram unije ''A'' ∪ ''B'' Unija množic je računska operacija med množicami.
Poglej Množica in Unija množic
Univerzalna množica
Univerzalna množica (ali tudi univerzum pogovora) je množica vseh reči, o katerih je pri danem matematičnem problemu smiselno govoriti.
Poglej Množica in Univerzalna množica
Urejeni par
Urejên pár je v matematiki dvojica (x, y), v kateri je x na prvem in y na drugem mestu.
Poglej Množica in Urejeni par
Večkratna množica
Večkrátna mnóžica se v matematiki razlikuje od množice, ker ima lahko več enakih elementov.
Poglej Množica in Večkratna množica
Vennov diagram
Vennov diagram množic A, B, in C Vennov diagram preseka ''A'' ∩ ''B'' Vennov diagrám je grafični prikaz odnosa med množicami.
Poglej Množica in Vennov diagram