Hitreje kot brskalnik!
42 odnosi: Astronomija, Center, Daljica, Ekstrem funkcije, Fizika, Geometrija, Geometrijski lik, Geometrijsko telo, Gorišče, Koordinatni sistem, Koordinatno izhodišče, Krivulja, Krožnica, Limita zaporedja, Matematična singularnost, Matematika, Negibna točka, Odvod, Oglišče, Ploskev, Podnožišče, Pravokotnost, Premica, Presečišče, Prevoj, Ravnina, Razpolovišče, Razsežnost (vektorski prostor), Realno število, Sedlasta točka, Sokrožne točke, Središče, Stacionarna točka, Stožnica, Stranica, Tangenta, Težišče trikotnika, Teme, Tetivni štirikotnik, Točka v neskončnosti, Ukrivljenost, 0.
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Točka (geometrija) in Astronomija · Poglej več »
Center
Center (iz grščine κέντρον /kentron/) oz.
Novo!!: Točka (geometrija) in Center · Poglej več »
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Novo!!: Točka (geometrija) in Daljica · Poglej več »
Ekstrem funkcije
Ekstrém fúnkcije je v matematiki točka, kjer funkcija doseže največjo vrednost (maksimum) ali najmanjšo vrednost (minimum).
Novo!!: Točka (geometrija) in Ekstrem funkcije · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Točka (geometrija) in Fizika · Poglej več »
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Novo!!: Točka (geometrija) in Geometrija · Poglej več »
Geometrijski lik
Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.
Novo!!: Točka (geometrija) in Geometrijski lik · Poglej več »
Geometrijsko telo
konveksnega poliedra Konkavni polieder Geometríjsko teló (tudi samo teló) je v matematiki strnjeni (kompaktni) del trirazsežnega prostora omejen s ploskvami.
Novo!!: Točka (geometrija) in Geometrijsko telo · Poglej več »
Gorišče
Vzporedni žarki se po odboju na paraboličnem zrcalu zbirajo v gorišču parabole Žarki, ki izvirajo iz enega gorišča elipse, se po odboju zbirajo v drugem gorišču Goríšče (tudi žaríšče ali fókus) je v geometriji točka, ki določa stožnico.
Novo!!: Točka (geometrija) in Gorišče · Poglej več »
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi). Namesto ''r'' se pogosto uporablja simbol ''ρ'' (ro). Koordinátni sistém je v geometriji sistem, ki uporablja eno ali več števil ali koordinat za enolično določanje položaja točk ali drugih geometrijskih elementov na mnogoterosti, kot je evklidski prostor.
Novo!!: Točka (geometrija) in Koordinatni sistem · Poglej več »
Koordinatno izhodišče
Koordinátno izhodíšče je v matematiki točka v koordinatnem sistemu, glede na katero se podaja koordinate ostalih točk.
Novo!!: Točka (geometrija) in Koordinatno izhodišče · Poglej več »
Krivulja
Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).
Novo!!: Točka (geometrija) in Krivulja · Poglej več »
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Novo!!: Točka (geometrija) in Krožnica · Poglej več »
Limita zaporedja
Ko pozitivno celo število n postaja vse večje, vrednost n sin(1/n) postaja poljubno enaka 1.
Novo!!: Točka (geometrija) in Limita zaporedja · Poglej več »
Matematična singularnost
Síngularnost (tudi singulárnost) je v matematiki v splošnem točka, kjer dan matematični objekt ni določen, oziroma je brez »lepih« lastnosti, kot je odvedljivost.
Novo!!: Točka (geometrija) in Matematična singularnost · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Točka (geometrija) in Matematika · Poglej več »
Negibna točka
Funkcija s tremi negibnimi točkami Nègíbna tóčka (tudi fíksna tóčka in ìnvariántna tóčka) funkcije je v matematiki točka kot element njenega definicijskega območja, ki ga funkcija preslika sama vase.
Novo!!: Točka (geometrija) in Negibna točka · Poglej več »
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
Novo!!: Točka (geometrija) in Odvod · Poglej več »
Oglišče
Šestkotnik ima 6 oglišč Petstrana piramida ima 6 oglišč, zgornje oglišče imenujemo tudi vrh Oglíšče v ravninski geometriji je točka, kjer se stikata dve stranici geometrijskega lika (mnogokotnika).
Novo!!: Točka (geometrija) in Oglišče · Poglej več »
Ploskev
kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.
Novo!!: Točka (geometrija) in Ploskev · Poglej več »
Podnožišče
obzorja. Podnožíšče (tudi nadír, النظي: nadir, nazir, natir /es-semt/ – nasproten) je v astronomiji točka na nebesni krogli, ležeča navidezno neposredno pod opazovalcem, natančneje točka na nebu z nebesno višino enako –90°.
Novo!!: Točka (geometrija) in Podnožišče · Poglej več »
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Novo!!: Točka (geometrija) in Pravokotnost · Poglej več »
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Novo!!: Točka (geometrija) in Premica · Poglej več »
Presečišče
krivulje Premica in krivulja na sliki imata dve presečišči, samo eno od teh presečišč (''P'') pa je tudi dotikališče Presečíšče (tudi sečíšče) je v geometriji splošni izraz za skupno točko dveh geometrijskih množic: dveh premic, dveh krivulj, dveh ploskev, premice in ravnine, krivulje in ploskve ipd.
Novo!!: Točka (geometrija) in Presečišče · Poglej več »
Prevoj
Graf funkcije v prevoju prečka tangento V trojni ničli ima funkcija vodoravni prevoj Prevòj funkcije je točka na grafu funkcije, kjer se spremeni smer ukrivljenosti grafa.
Novo!!: Točka (geometrija) in Prevoj · Poglej več »
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Novo!!: Točka (geometrija) in Ravnina · Poglej več »
Razpolovišče
Razpolovišče daljice s krajiščema (''x1'', ''y1'') in (''x2'', ''y2'') Razpolovíšče je v geometriji srednja točka daljice in je enako oddaljena od obeh njenih krajišč.
Novo!!: Točka (geometrija) in Razpolovišče · Poglej več »
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Novo!!: Točka (geometrija) in Razsežnost (vektorski prostor) · Poglej več »
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Novo!!: Točka (geometrija) in Realno število · Poglej več »
Sedlasta točka
Sedlasta točka oziroma sedlo je v matematiki točka na ploskvi ali na grafu funkcije, kjer je nagib tangente enak nič, vendar točka ni ekstrem funkcije.
Novo!!: Točka (geometrija) in Sedlasta točka · Poglej več »
Sokrožne točke
Sòkróžne tóčke (tudi koncíklične tóčke) so v geometriji točke, ki ležijo na isti krožnici.
Novo!!: Točka (geometrija) in Sokrožne točke · Poglej več »
Središče
Središče (tudi središčna točka, center) je točka, ki je enako oddaljena od točk na obodu kroga.
Novo!!: Točka (geometrija) in Središče · Poglej več »
Stacionarna točka
prevoji. V matematiki, zlasti pri kalkulusu, je stacionarna točka odvedene funkcije točka na grafu funkcije, kjer je odvod funkcije enaka nič.
Novo!!: Točka (geometrija) in Stacionarna točka · Poglej več »
Stožnica
Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.
Novo!!: Točka (geometrija) in Stožnica · Poglej več »
Stranica
Stranice ''a'' in ''b'' v pravokotniku Straníca je daljica, ki omejuje geometrijski lik.
Novo!!: Točka (geometrija) in Stranica · Poglej več »
Tangenta
Tangenta na graf funkcije Tangénta (tudi dotikálnica) je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega.
Novo!!: Točka (geometrija) in Tangenta · Poglej več »
Težišče trikotnika
Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče trikótnika (tudi báricenter, redko centroíd) je presečišče vseh treh težiščnic trikotnika.
Novo!!: Točka (geometrija) in Težišče trikotnika · Poglej več »
Teme
Tême krivulje je v ravninski geometriji točka, kjer ukrivljenost krivulje doseže ekstremno (minimalno ali maksimalno) vrednost.
Novo!!: Točka (geometrija) in Teme · Poglej več »
Tetivni štirikotnik
Tetivni štirikotnik Tetivni štirikotnik Tetivni štírikótnik ali tetivni četverokótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, katerega vsa oglišča ležijo na isti krožnici, oziroma, ki ima očrtano krožnico.
Novo!!: Točka (geometrija) in Tetivni štirikotnik · Poglej več »
Točka v neskončnosti
Številska premica s točko v neskončnosti; imenuje se realna projektivna premica. Točka v neskončnosti je v geometriji idealizirana mejna točka na »koncu« vsake premice.
Novo!!: Točka (geometrija) in Točka v neskončnosti · Poglej več »
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Novo!!: Točka (geometrija) in Ukrivljenost · Poglej več »
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Novo!!: Točka (geometrija) in 0 · Poglej več »
