Kazalo
42 odnosi: Astronomija, Center, Daljica, Ekstrem funkcije, Fizika, Geometrija, Geometrijski lik, Geometrijsko telo, Gorišče, Koordinatni sistem, Koordinatno izhodišče, Krivulja, Krožnica, Limita zaporedja, Matematična singularnost, Matematika, Negibna točka, Odvod, Oglišče, Ploskev, Podnožišče, Pravokotnost, Premica, Presečišče, Prevoj, Ravnina, Razpolovišče, Razsežnost (vektorski prostor), Realno število, Sedlasta točka, Sokrožne točke, Središče, Stacionarna točka, Stožnica, Stranica, Tangenta, Težišče trikotnika, Teme, Tetivni štirikotnik, Točka v neskončnosti, Ukrivljenost, 0.
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Točka (geometrija) in Astronomija
Center
Center (iz grščine κέντρον /kentron/) oz.
Poglej Točka (geometrija) in Center
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Poglej Točka (geometrija) in Daljica
Ekstrem funkcije
Ekstrém fúnkcije je v matematiki točka, kjer funkcija doseže največjo vrednost (maksimum) ali najmanjšo vrednost (minimum).
Poglej Točka (geometrija) in Ekstrem funkcije
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Točka (geometrija) in Fizika
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Točka (geometrija) in Geometrija
Geometrijski lik
Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.
Poglej Točka (geometrija) in Geometrijski lik
Geometrijsko telo
konveksnega poliedra Konkavni polieder Geometríjsko teló (tudi samo teló) je v matematiki strnjeni (kompaktni) del trirazsežnega prostora omejen s ploskvami.
Poglej Točka (geometrija) in Geometrijsko telo
Gorišče
Vzporedni žarki se po odboju na paraboličnem zrcalu zbirajo v gorišču parabole Žarki, ki izvirajo iz enega gorišča elipse, se po odboju zbirajo v drugem gorišču Goríšče (tudi žaríšče ali fókus) je v geometriji točka, ki določa stožnico.
Poglej Točka (geometrija) in Gorišče
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi).
Poglej Točka (geometrija) in Koordinatni sistem
Koordinatno izhodišče
Koordinátno izhodíšče je v matematiki točka v koordinatnem sistemu, glede na katero se podaja koordinate ostalih točk.
Poglej Točka (geometrija) in Koordinatno izhodišče
Krivulja
Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).
Poglej Točka (geometrija) in Krivulja
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej Točka (geometrija) in Krožnica
Limita zaporedja
Ko pozitivno celo število n postaja vse večje, vrednost n sin(1/n) postaja poljubno enaka 1.
Poglej Točka (geometrija) in Limita zaporedja
Matematična singularnost
Síngularnost (tudi singulárnost) je v matematiki v splošnem točka, kjer dan matematični objekt ni določen, oziroma je brez »lepih« lastnosti, kot je odvedljivost.
Poglej Točka (geometrija) in Matematična singularnost
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Točka (geometrija) in Matematika
Negibna točka
Funkcija s tremi negibnimi točkami Nègíbna tóčka (tudi fíksna tóčka in ìnvariántna tóčka) funkcije je v matematiki točka kot element njenega definicijskega območja, ki ga funkcija preslika sama vase.
Poglej Točka (geometrija) in Negibna točka
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
Poglej Točka (geometrija) in Odvod
Oglišče
Šestkotnik ima 6 oglišč Petstrana piramida ima 6 oglišč, zgornje oglišče imenujemo tudi vrh Oglíšče v ravninski geometriji je točka, kjer se stikata dve stranici geometrijskega lika (mnogokotnika).
Poglej Točka (geometrija) in Oglišče
Ploskev
kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.
Poglej Točka (geometrija) in Ploskev
Podnožišče
obzorja. Podnožíšče (tudi nadír, النظي: nadir, nazir, natir /es-semt/ – nasproten) je v astronomiji točka na nebesni krogli, ležeča navidezno neposredno pod opazovalcem, natančneje točka na nebu z nebesno višino enako –90°.
Poglej Točka (geometrija) in Podnožišče
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Poglej Točka (geometrija) in Pravokotnost
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Točka (geometrija) in Premica
Presečišče
krivulje Premica in krivulja na sliki imata dve presečišči, samo eno od teh presečišč (''P'') pa je tudi dotikališče Presečíšče (tudi sečíšče) je v geometriji splošni izraz za skupno točko dveh geometrijskih množic: dveh premic, dveh krivulj, dveh ploskev, premice in ravnine, krivulje in ploskve ipd.
Poglej Točka (geometrija) in Presečišče
Prevoj
Graf funkcije v prevoju prečka tangento V trojni ničli ima funkcija vodoravni prevoj Prevòj funkcije je točka na grafu funkcije, kjer se spremeni smer ukrivljenosti grafa.
Poglej Točka (geometrija) in Prevoj
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Točka (geometrija) in Ravnina
Razpolovišče
Razpolovišče daljice s krajiščema (''x1'', ''y1'') in (''x2'', ''y2'') Razpolovíšče je v geometriji srednja točka daljice in je enako oddaljena od obeh njenih krajišč.
Poglej Točka (geometrija) in Razpolovišče
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Poglej Točka (geometrija) in Razsežnost (vektorski prostor)
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Točka (geometrija) in Realno število
Sedlasta točka
Sedlasta točka oziroma sedlo je v matematiki točka na ploskvi ali na grafu funkcije, kjer je nagib tangente enak nič, vendar točka ni ekstrem funkcije.
Poglej Točka (geometrija) in Sedlasta točka
Sokrožne točke
Sòkróžne tóčke (tudi koncíklične tóčke) so v geometriji točke, ki ležijo na isti krožnici.
Poglej Točka (geometrija) in Sokrožne točke
Središče
Središče (tudi središčna točka, center) je točka, ki je enako oddaljena od točk na obodu kroga.
Poglej Točka (geometrija) in Središče
Stacionarna točka
prevoji. V matematiki, zlasti pri kalkulusu, je stacionarna točka odvedene funkcije točka na grafu funkcije, kjer je odvod funkcije enaka nič.
Poglej Točka (geometrija) in Stacionarna točka
Stožnica
Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.
Poglej Točka (geometrija) in Stožnica
Stranica
Stranice ''a'' in ''b'' v pravokotniku Straníca je daljica, ki omejuje geometrijski lik.
Poglej Točka (geometrija) in Stranica
Tangenta
Tangenta na graf funkcije Tangénta (tudi dotikálnica) je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega.
Poglej Točka (geometrija) in Tangenta
Težišče trikotnika
Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče trikótnika (tudi báricenter, redko centroíd) je presečišče vseh treh težiščnic trikotnika.
Poglej Točka (geometrija) in Težišče trikotnika
Teme
Tême krivulje je v ravninski geometriji točka, kjer ukrivljenost krivulje doseže ekstremno (minimalno ali maksimalno) vrednost.
Poglej Točka (geometrija) in Teme
Tetivni štirikotnik
Tetivni štirikotnik Tetivni štirikotnik Tetivni štírikótnik ali tetivni četverokótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, katerega vsa oglišča ležijo na isti krožnici, oziroma, ki ima očrtano krožnico.
Poglej Točka (geometrija) in Tetivni štirikotnik
Točka v neskončnosti
Številska premica s točko v neskončnosti; imenuje se realna projektivna premica. Točka v neskončnosti je v geometriji idealizirana mejna točka na »koncu« vsake premice.
Poglej Točka (geometrija) in Točka v neskončnosti
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Poglej Točka (geometrija) in Ukrivljenost
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Poglej Točka (geometrija) in 0