Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Točka (geometrija)

Index Točka (geometrija)

Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.

Kazalo

  1. 88 odnosi: Aleksander Mihajlovič Ljapunov, Algebrska geometrija, Algebrska ploskev, Anscombeov kvartet, Apolonij, Arhimed, Arhimedova spirala, Število, Črna luknja, Bernoullijeva lemniskata, Cassinijev oval, Cayleyjeva sekstika, Daljica, Delčnovalovna dualnost, Družina krivulj, Ekvipotencial, Električni potencial, Enačba, Enotska krožnica, Fordov krog, Geometrija, Hiperkocka, Hipotrohoida, Holomorfna funkcija, Huygensovo načelo, Invarianta (matematika), Izolirana točka, Izrek štirih barv, Izrek o štirih temenih, Izrek sedmih krožnic, Izrojena porazdelitev, KD drevo, Kompleksna ravnina, Kompleksno število, Koordinatni sistem, Kotni primanjkljaj, L-funkcija, Lituus, Lomljenka, Maclaurinova trisektrisa, Mandelbrotova množica, Matrika evklidskih razdalj, Möbiusov trak, Menehmo, Množica, Ničrazsežni prostor, Oglišče, Ovojnica (matematika), Pitagorejstvo, Platonski graf, ... Razširi indeks (38 več) »

Aleksander Mihajlovič Ljapunov

Aleksander Mihajlovič Ljapunov, ruski matematik, mehanik in fizik, * 6. junij 1857, Jaroslavelj, Ruski imperij (danes Rusija), † 3. november 1918, Odesa, RSFSR (sedaj Ukrajina).

Poglej Točka (geometrija) in Aleksander Mihajlovič Ljapunov

Algebrska geometrija

geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.

Poglej Točka (geometrija) in Algebrska geometrija

Algebrska ploskev

Algebrska ploskev je v matematiki algebrska varieteta z razsežnostjo enako 2.

Poglej Točka (geometrija) in Algebrska ploskev

Anscombeov kvartet

Vsak od štirih naborov podatkov prikazan z grafikonom Anscombeov kvartet je zbirka štirih naborov izmišljenih podatkov, med katerimi osnovne statistične metode ne pokažejo praktično nobenih razlik, zgleda pa vsak zelo drugače, ko se jih predstavi grafično.

Poglej Točka (geometrija) in Anscombeov kvartet

Apolonij

Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.

Poglej Točka (geometrija) in Apolonij

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Poglej Točka (geometrija) in Arhimed

Arhimedova spirala

Prvi trije obrati enega kraka Arhimedove spirale. Arhimedova spirala (tudi aritmetična spirala) je geometrijsko mesto točk, ki nastane takrat, ko se točka giblje od dane negibne točke s konstantno hitrostjo vzdolž premice, ki se vrti s konstantno kotno hitrostjo.

Poglej Točka (geometrija) in Arhimedova spirala

Število

kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.

Poglej Točka (geometrija) in Število

Črna luknja

Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.

Poglej Točka (geometrija) in Črna luknja

Bernoullijeva lemniskata

Bernoullijeva lemniskata in njeni dve gorišči. hiperbole Bernoullijeva lemniskata je ravninska krivulja, ki jo definirata dve dani točki F_\, in F_\,, imenovani gorišči.

Poglej Točka (geometrija) in Bernoullijeva lemniskata

Cassinijev oval

Nekaj Cassinijevih ovalov ('''b.

Poglej Točka (geometrija) in Cassinijev oval

Cayleyjeva sekstika

graf Cayleyjeve sekstike. Cayleyjeva sekstika (ali Cayleyjev sekstet) je v geometriji ravninska krivulja, ki spada v družino sinusoidnih spiral.

Poglej Točka (geometrija) in Cayleyjeva sekstika

Daljica

Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.

Poglej Točka (geometrija) in Daljica

Delčnovalovna dualnost

Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.

Poglej Točka (geometrija) in Delčnovalovna dualnost

Družina krivulj

krožnic. točki (0, 0)\, in parametrom a\, Družina krivulj je množica krivulj.

Poglej Točka (geometrija) in Družina krivulj

Ekvipotencial

Shema elektrostatičnih potencialov med nabitima kroglama (ekvipotenciali označeni s črnimi črtami) Ekvipotencial je območje prostora z enakim potencialom, na primer električnim ali težnostnim, v vsaki točki.

Poglej Točka (geometrija) in Ekvipotencial

Električni potencial

Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.

Poglej Točka (geometrija) in Električni potencial

Enačba

Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.

Poglej Točka (geometrija) in Enačba

Enotska krožnica

Enotska krožnica. Spremenljivka ''t'' je kot Enôtska króžnica (tudi enôtski króg) je v matematiki in evklidski geometriji krožnica s polmerom ene enote.

Poglej Točka (geometrija) in Enotska krožnica

Fordov krog

premice in sosednjih krogov. Ulomki z istim imenovalcem imajo kroge iste velikosti. Fordov krog je v matematiki krog s središčem v (p/q, 1/(2q2)) in polmerom 1/(2q2), kjer je p/q okrajšani ulomek - ulomek, kjer sta p in q tuji celi števili.

Poglej Točka (geometrija) in Fordov krog

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Poglej Točka (geometrija) in Geometrija

Hiperkocka

Projekcija kocke (v dvorazsežnostno sliko) Projekcija teserakta (v dvorazsežnostno sliko) Hiperkocka je v geometriji n-razsežni analogon kvadrata (n.

Poglej Točka (geometrija) in Hiperkocka

Hipotrohoida

Rdeča krivulja je hipotrohoida, ki nastane takrat, ko se manjša krožnica (črna) kotali v notranjosti večje krožnice (modra) (parametri so ''R''.

Poglej Točka (geometrija) in Hipotrohoida

Holomorfna funkcija

Holomórfna fúnkcija je v kompleksni analizi funkcija f: U \rightarrow \mathbb C definirana na odprti podmnožici kompleksne ravnine U \subset \mathbb C, ki je odvedljiva v kompleksnem v vsaki točki.

Poglej Točka (geometrija) in Holomorfna funkcija

Huygensovo načelo

Lom svetlobe kot se ga lahko pojasni s Huygensovim načelom. Uklon svetlobe kot se ga lahko pojasni s Huygensovim načelom. Huygensovo načelo (tudi Huygens-Fresnelovo načelo) v fiziki pravi, da je vsaka točka valovnega čela izhodišče novega vala, ki se imenuje elementarni val.

Poglej Točka (geometrija) in Huygensovo načelo

Invarianta (matematika)

Invarianta je v matematiki značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki ostane nespremenjena, kadar se izvede določene transformacije na tem objektu.

Poglej Točka (geometrija) in Invarianta (matematika)

Izolirana točka

Izolirana točka je v izhodišču koordinatnega sistema. Izolirana točka (tudi hermitska točka) je točka, ki ne leži na krivulji, zadošča pa enačbi krivulje.

Poglej Točka (geometrija) in Izolirana točka

Izrek štirih barv

Zemljevid slovenskih občin (2011) pobarvan s štirimi barvami Tri barve ne zadoščajo! Izrèk štírih bárv izjavlja, da se lahko vsako ravnino razdeljeno na področja, kot je na primer politični zemljevid držav, grofij, ali karkoli že, pobarva z največ štirimi barvami tako da nobeno izmed sosednjih področij ni pobarvano z isto barvo.

Poglej Točka (geometrija) in Izrek štirih barv

Izrek o štirih temenih

točki obrata na evoluti. Izrek o štirih temenih pravi, da ima funkcija ukrivljenosti enostavne, sklenjene, gladke ravninske krivulje štiri lokalne ekstreme (posebno vsaj dva lokalna maksimuma in vsaj dva lokalna minimuma).

Poglej Točka (geometrija) in Izrek o štirih temenih

Izrek sedmih krožnic

krožnic Izrek sedmih krožnic je v ravninski geometriji izrek o posebni postavitvi sedmih krožnicah v evklidsko ravnino.

Poglej Točka (geometrija) in Izrek sedmih krožnic

Izrojena porazdelitev

Izrojêna ali degenerírana porazdelítev je verjetnostna porazdelitev slučajne spremenljivke, ki ima vedno enako vrednost.

Poglej Točka (geometrija) in Izrojena porazdelitev

KD drevo

k-d-drevo (k-razsežno ~, k-dimenzionalno ~) je v računalništvu podatkovna struktura, ki omogoča organizacijo objektov (točk) v k razsežnostih.

Poglej Točka (geometrija) in KD drevo

Kompleksna ravnina

''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.

Poglej Točka (geometrija) in Kompleksna ravnina

Kompleksno število

1.

Poglej Točka (geometrija) in Kompleksno število

Koordinatni sistem

Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi).

Poglej Točka (geometrija) in Koordinatni sistem

Kotni primanjkljaj

Kotni primanjkljaj (tudi kotni defekt) v geometriji pomeni primanjkljaj določenega kota, ki ga je treba dodati, da se dobi pričakovano vrednost 360º ali 180º.

Poglej Točka (geometrija) in Kotni primanjkljaj

L-funkcija

2005. L-funkcija je v matematiki meromorfna funkcija v kompleksni ravnini povezana z več kategorijami matematičnih objektov.

Poglej Točka (geometrija) in L-funkcija

Lituus

Veja lituusa za pozitiven ''r'' Lituus je vrsta spirale v kateri je kot obratno sorazmeren s kvadratom polmera, kar se lahko v polarnem koordinatnem sistemu zapiše kot: V odvisnosti od predznaka r\, ima krivulja dve veji.

Poglej Točka (geometrija) in Lituus

Lomljenka

Zgled lomljenke Lómljenka (tudi poligónska čŕta ali poligonálna potéza) je lomljena črta, ki zaporedno povezuje točke A_\!\,, A_\!\,, A_\!\,,...

Poglej Točka (geometrija) in Lomljenka

Maclaurinova trisektrisa

tri dele. Maclaurinova trisektrisa je enačba tretje stopnje za katero je značilna delitev kota na tri dele.

Poglej Točka (geometrija) in Maclaurinova trisektrisa

Mandelbrotova množica

Začetna slika povečav Mandelbrotove množice z zveznim pobarvanim okoljem Madelbrotova mnóžica je v matematiki množica točk v kompleksni ravnini, katere meja tvori fraktal.

Poglej Točka (geometrija) in Mandelbrotova množica

Matrika evklidskih razdalj

Matrika evklidskih razdalj je kvadratna matrika, katere elementi predstavljajo razdalje med točkami v evklidskem prostoru.

Poglej Točka (geometrija) in Matrika evklidskih razdalj

Möbiusov trak

Möbiusov trak Möbiusov trák (oziroma Möbiusova ploskev) je v topologiji (prva odkrita) enostranska in neorientabilna ploskev z robom.

Poglej Točka (geometrija) in Möbiusov trak

Menehmo

Menehmo (Ménaihmos), starogrški matematik in geometer, * okoli 378 pr. n. št., Alopekonez, Mala Azija (sedaj Turčija), † okoli 320 pr. n. št. Menehmo je bil mlajši Dejnostratov brat.

Poglej Točka (geometrija) in Menehmo

Množica

Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.

Poglej Točka (geometrija) in Množica

Ničrazsežni prostor

Ničrazsežni topološki prostor (ali brez-dimenzijski prostor) je v matematiki topološki prostor, ki ima razsežnost nič glede na eno od več neekvivalentnih predstav o dodelitvi razsežnosti podanemu topološkemu prostoru.

Poglej Točka (geometrija) in Ničrazsežni prostor

Oglišče

Šestkotnik ima 6 oglišč Petstrana piramida ima 6 oglišč, zgornje oglišče imenujemo tudi vrh Oglíšče v ravninski geometriji je točka, kjer se stikata dve stranici geometrijskega lika (mnogokotnika).

Poglej Točka (geometrija) in Oglišče

Ovojnica (matematika)

družine krivulj. Ovojnica krivulj y.

Poglej Točka (geometrija) in Ovojnica (matematika)

Pitagorejstvo

Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.

Poglej Točka (geometrija) in Pitagorejstvo

Platonski graf

Platonski graf je v teoriji grafov poliedrski graf in tvori skelet platonskega telesa.

Poglej Točka (geometrija) in Platonski graf

Poltrak

krajišča poudarjena. Poltrak je ravna črta, ki je na eni strani omejena, na drugi pa gre v neskončnost.

Poglej Točka (geometrija) in Poltrak

Pravilni polieder

Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.

Poglej Točka (geometrija) in Pravilni polieder

Precesija enakonočij

hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.

Poglej Točka (geometrija) in Precesija enakonočij

Presečišče

krivulje Premica in krivulja na sliki imata dve presečišči, samo eno od teh presečišč (''P'') pa je tudi dotikališče Presečíšče (tudi sečíšče) je v geometriji splošni izraz za skupno točko dveh geometrijskih množic: dveh premic, dveh krivulj, dveh ploskev, premice in ravnine, krivulje in ploskve ipd.

Poglej Točka (geometrija) in Presečišče

Presek

Presèk ima več pomenov.

Poglej Točka (geometrija) in Presek

Prizmatoid

Prizmatoid je polieder, ki ima vsa oglišča v dveh vzporednih ravninah.

Poglej Točka (geometrija) in Prizmatoid

Ravninski graf

Ravninski graf je v teoriji grafov graf, ki se ga lahko vloži v ravnino – lahko se ga nariše v ravnini tako, da se njegove povezave sekajo le v svojih krajiščih, oziroma v točkah grafa.

Poglej Točka (geometrija) in Ravninski graf

Razpolovišče

Razpolovišče daljice s krajiščema (''x1'', ''y1'') in (''x2'', ''y2'') Razpolovíšče je v geometriji srednja točka daljice in je enako oddaljena od obeh njenih krajišč.

Poglej Točka (geometrija) in Razpolovišče

Razvrstitev oglišč

Razvrstitev oglišč je v geometriji množica točk, ki so opisane z relativnimi legami.

Poglej Točka (geometrija) in Razvrstitev oglišč

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Poglej Točka (geometrija) in René Descartes

Riemann-Sieglova funkcija theta

Riemann-Sieglova funkcija theta (običajna označba \theta (t)\, ali tudi \vartheta (t)\) je v matematiki funkcija definirana s funkcijo Γ kot: Tu je argument izbran tako, da je funkcija zvezna in, da velja \theta(0).

Poglej Točka (geometrija) in Riemann-Sieglova funkcija theta

Riemannova domneva

točkah \Im (s).

Poglej Točka (geometrija) in Riemannova domneva

Rimska ploskev

Animacija rimske ploskve (klikni na sliko). Rimska ploskev (tudi Steinerjeva rimska ploskev) je sebe sekajoča preslikava realnega projektivnega prostora v trirazsežni prostor z nenavadno visoko stopnjo simetrije.

Poglej Točka (geometrija) in Rimska ploskev

Robbinsova konstanta

Robbinsova konstanta je v geometriji konstanta enaka povprečni razdalji med dvema naključno izbranima točkama v enotski kocki.

Poglej Točka (geometrija) in Robbinsova konstanta

Rotor

Rotor vektorskega polja \mathbf.

Poglej Točka (geometrija) in Rotor

Schleglov diagram

kvadrati in zeleni petkotniki. Projekcija teserakta v trirazsežni prostor kot Schlegelov diagram. Vidnih je 8 kubičnih celic, ena je v središču, po ena na vsaki od šestih zunanjih zunanjih stranskih ploskev in ena po ena pod vsako od šestih zunanjih stranskih ploskev, zadnja pa predstavlja prostor zunaj meja kocke.

Poglej Točka (geometrija) in Schleglov diagram

Seznam matematičnih vsebin

Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Točka (geometrija) in Seznam matematičnih vsebin

Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov

Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov vsebuje pregled mnogokotnikov, poliedrov in politopov.

Poglej Točka (geometrija) in Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov

Seznam vrst matrik

Zgradba matrik. Včasih indeksa (i \, in j \) ločimo z vejico. Seznam vrst matrik.

Poglej Točka (geometrija) in Seznam vrst matrik

Sferna trigonometrija

Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.

Poglej Točka (geometrija) in Sferna trigonometrija

Sistem linearnih enačb

točka, kjer se križajo. Sistem linearnih enačb ali preprosto linearni sistem je serija linearnih enačb, ki imajo isti nabor neznank.

Poglej Točka (geometrija) in Sistem linearnih enačb

Skalarni potencial

Skalárni potenciál v matematični fiziki opisuje razmere v katerih je razlika potencialnih energij teles v dveh različnih legah odvisna le od njunih leg in ne od poti, ki ju naredita pri gibanju iz ene lege v drugo.

Poglej Točka (geometrija) in Skalarni potencial

Sokrožne točke

Sòkróžne tóčke (tudi koncíklične tóčke) so v geometriji točke, ki ležijo na isti krožnici.

Poglej Točka (geometrija) in Sokrožne točke

Solenoidalno polje

vektorskega polja \vec\mathbfv(x, y).

Poglej Točka (geometrija) in Solenoidalno polje

Središče

Središče (tudi središčna točka, center) je točka, ki je enako oddaljena od točk na obodu kroga.

Poglej Točka (geometrija) in Središče

Stožnica

Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.

Poglej Točka (geometrija) in Stožnica

Stranica

Stranice ''a'' in ''b'' v pravokotniku Straníca je daljica, ki omejuje geometrijski lik.

Poglej Točka (geometrija) in Stranica

Tavtohrona krivulja

graf, ki prikazuje lege točk v različnih časih. Tavtohrona krivulja (tudi izohrona krivulja) iz starogrške besede: tavto, kar pomeni isti in besede: chrono, kar pomeni čas oziroma iz besede iso, kar pomeni enak) je krivulja po kateri bi se moralo gibati telo (ki se ga je brez začetne hitrosti spustilo), da bi brez trenja v enakomerni težnosti prišlo v najnižjo točko neodvisno od začetne točke.

Poglej Točka (geometrija) in Tavtohrona krivulja

Težišče

Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče je v fiziki točka telesa, na katero je navor sile teže enak nič.

Poglej Točka (geometrija) in Težišče

Teme

Tême krivulje je v ravninski geometriji točka, kjer ukrivljenost krivulje doseže ekstremno (minimalno ali maksimalno) vrednost.

Poglej Točka (geometrija) in Teme

Točka

Tóčka ima več pomenov.

Poglej Točka (geometrija) in Točka

Točka v neskončnosti

Številska premica s točko v neskončnosti; imenuje se realna projektivna premica. Točka v neskončnosti je v geometriji idealizirana mejna točka na »koncu« vsake premice.

Poglej Točka (geometrija) in Točka v neskončnosti

Trisektrisa Pascalovega polža

Pascalovega polža Trisektrisa Pascalovega polža (včasih tudi samo trisektrisa) je ravninska krivulja, ki pripada družini Pascalovih polžev z značilnostjo tretjinjenja kota.

Poglej Točka (geometrija) in Trisektrisa Pascalovega polža

Uniformno tlakovanje

Uniformno tlakovanje je v geometriji vrsta teselacije ravnine s stranskimi ploskvami pravilnega mnogokotnika (uniformni polieder ima pravilne mnogokotnike kot stranske ploskve) z edino omejitvijo, da so ogliščnouniformni.

Poglej Točka (geometrija) in Uniformno tlakovanje

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Poglej Točka (geometrija) in Vektor (matematika)

Voronojev diagram

spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.

Poglej Točka (geometrija) in Voronojev diagram

Wattova krivulja

Prikaz nastanka Wattove krivulje (v modri barvi). Wattova krivulja je ravninska krivulja šeste stopnje (sekstična krivulja: glej stopnja polinoma).

Poglej Točka (geometrija) in Wattova krivulja

Wythoffova konstrukcija

right Wythoffova konstrukcija je način konstruiranja uniformnih poliedrov ali ravninskega tlakovanja.

Poglej Točka (geometrija) in Wythoffova konstrukcija

, Poltrak, Pravilni polieder, Precesija enakonočij, Presečišče, Presek, Prizmatoid, Ravninski graf, Razpolovišče, Razvrstitev oglišč, René Descartes, Riemann-Sieglova funkcija theta, Riemannova domneva, Rimska ploskev, Robbinsova konstanta, Rotor, Schleglov diagram, Seznam matematičnih vsebin, Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov, Seznam vrst matrik, Sferna trigonometrija, Sistem linearnih enačb, Skalarni potencial, Sokrožne točke, Solenoidalno polje, Središče, Stožnica, Stranica, Tavtohrona krivulja, Težišče, Teme, Točka, Točka v neskončnosti, Trisektrisa Pascalovega polža, Uniformno tlakovanje, Vektor (matematika), Voronojev diagram, Wattova krivulja, Wythoffova konstrukcija.