Kazalo
50 odnosi: A, AB, Številski sistem, B, Celo število, Definicija, Deljenje, Dvanajstiški številski sistem, Dvojiški številski sistem, Glavni števnik, Gregorijanski koledar, Indijci, Inverzni element, Julijanski koledar, Koledar, Kompleksno število, Krvna skupina, L, Leto, Logika, Maji, Matematika, Množenje, Naravno število, Negativno število, Neskončnost, Nevtralni element, Nič, Ničla, O, Odštevanje, Podolžno število, Potenciranje, Pozitivno število, Praštevilski razcep, Prafaktor, Predhodnik, Proleptični gregorijanski koledar, Računalniško programiranje, Računalništvo, Rimske številke, Seštevanje, Slovenščina, Teorija množic, Vrstilni števnik, 0, 0 (leto), 1 (število), 1900, 2000.
- Cela števila
- Elementarna aritmetika
- Nič
A
A a A je prva črka slovenske abecede in latinice.
Poglej 0 in A
AB
AB, Ab oz.
Poglej 0 in AB
Številski sistem
Števílski sistém ali števílski sestàv je sistem, v katerem so urejena števila.
Poglej 0 in Številski sistem
B
B b B je druga črka slovenske abecede in latínice.
Poglej 0 in B
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej 0 in Celo število
Definicija
Definicija je izjava, ki razlaga pomen besede ali besedne zveze.
Poglej 0 in Definicija
Deljenje
\frac 20 4.
Poglej 0 in Deljenje
Dvanajstiški številski sistem
Dvanajstíški (duodecimálni, dúcatni) števílski sistém je številski sistem z osnovo 12.
Poglej 0 in Dvanajstiški številski sistem
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Poglej 0 in Dvojiški številski sistem
Glavni števnik
Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega: ena, dva/dve, sto, petintrideset (35), sedem milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst (7.375.916).
Poglej 0 in Glavni števnik
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Poglej 0 in Gregorijanski koledar
Indijci
Indijci je politična oznaka za skupino ljudi, ki živi na področju Indije.
Poglej 0 in Indijci
Inverzni element
Invêrzni elemênt ali invêrz je v algebri element, ki v povezavi z določeno računsko operacijo deluje obratno kot dani elemet a. Inverz elementa a na splošno označimo a−1.
Poglej 0 in Inverzni element
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej 0 in Julijanski koledar
Koledar
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.
Poglej 0 in Koledar
Kompleksno število
1.
Poglej 0 in Kompleksno število
Krvna skupina
Krvna skupina je oznaka za klasifikacijo krvi na osnovi prisotnosti antigenov na površini rdečih krvničk.
Poglej 0 in Krvna skupina
L
L l L je trinajsta črka slovenske abecede.
Poglej 0 in L
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej 0 in Leto
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Poglej 0 in Logika
Maji
Maji so staro ljudstvo, živeče v južni Mehiki in severni Srednji Ameriki (Gvatemala, Belize, zahodni Honduras in Salvador).
Poglej 0 in Maji
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej 0 in Matematika
Množenje
Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Poglej 0 in Množenje
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej 0 in Naravno število
Negativno število
Negativno število x je vsako število, za katero velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število −n, ki se imenuje nasprotno število, − tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.
Poglej 0 in Negativno število
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej 0 in Neskončnost
Nevtralni element
Nevtrálni elemènt ali identitéta I (označen tudi z E (- enota), e ali 1, pa tudi 0) grupe, oziroma pripadajoče matematične strukture S je v matematiki poseben edini element, za katerega za vsak a \in S velja: Nevtralni element imenujemo tudi enotski element.
Poglej 0 in Nevtralni element
Nič
Nič je ime (glavni števnik) za število 0.
Poglej 0 in Nič
Ničla
Beseda ničla ima več pomenov.
Poglej 0 in Ničla
O
O o O je šestnajsta črka slovenske abecede.
Poglej 0 in O
Odštevanje
Odštévanje je v matematiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Poglej 0 in Odštevanje
Podolžno število
Podólžno števílo je v matematiki število, ki je produkt dveh zaporednih nenegativnih celih števil n(n + 1).
Poglej 0 in Podolžno število
Potenciranje
Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.
Poglej 0 in Potenciranje
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Poglej 0 in Pozitivno število
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Poglej 0 in Praštevilski razcep
Prafaktor
Práfáktor ali mogoče tudi práštevílski delítelj nekega celega števila je v matematiki vsak njegov faktor, ki je praštevilo in da skupaj z drugimi prafaktorji ali z 1 kot enoličen zmnožek število samo.
Poglej 0 in Prafaktor
Predhodnik
Predhódnik je lahko.
Poglej 0 in Predhodnik
Proleptični gregorijanski koledar
Proleptični gregorijanski koledar (prolepsa.
Poglej 0 in Proleptični gregorijanski koledar
Računalniško programiranje
Računalniško programiranje je dejavnost, katere cilj je ustvarjanje novih računalniških programov ali njihovih sestavnih delov na temelju določenih pravil.
Poglej 0 in Računalniško programiranje
Računalništvo
Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.
Poglej 0 in Računalništvo
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Poglej 0 in Rimske številke
Seštevanje
Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.
Poglej 0 in Seštevanje
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej 0 in Slovenščina
Teorija množic
Teoríja mnóžic je osnovna matematična disciplina, ki definira in preučuje značilnosti množic in na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.
Poglej 0 in Teorija množic
Vrstilni števnik
Vrstilni števnik je beseda, ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti; prvi, drugi, petintrideseti, stoti, tristopetinsedemdeseti, milijonti, sedemmilijonovtristopetinsedemdesettisočdevetstošestnajsti.
Poglej 0 in Vrstilni števnik
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Poglej 0 in 0
0 (leto)
Léto 0 ne obstaja niti v gregorijanskem koledarju niti v julijanskem koledarju.
Poglej 0 in 0 (leto)
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej 0 in 1 (število)
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej 0 in 1900
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej 0 in 2000
Glej tudi
Cela števila
Elementarna aritmetika
Nič
Prav tako znan kot 0 (število), Število 0.