Hitreje kot brskalnik!
125 odnosi: Absolutna vrednost, Aditivna konstanta, Al-Uklidisi, Algebrska varieteta, Anno Domini, Arabske številke, Aritmetika, Armenske številke, ASCII, Azteški koledar, Šestdesetiški številski sistem, Šestkotniško število, Številka, Število, Števka, Štiri štirice, Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, Barvni model RGB, Booleova algebra, Brahmagupta, Braillova pisava, Cantorjeva množica, Celo število, Delitelj, Deljenje z ničlo, Deljivost brez kvadrata, Desetiški številski sistem, Desetletje, Dilaton, Dirichletova funkcija eta, Divergentna vrsta, Dvojiški številski sistem, Enakomerno pospešeno gibanje, Eulerjeva enačba, Fermatov veliki izrek, Funkcija digama, Funkcija Z, Gaussov problem o krogu, Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost, Heavisidova skočna funkcija, HP-35, HP-65, Hurwitzeva funkcija zeta, Infinitezimala, ISO 8859-2, Izkoristek, Izrek o tetivah, Izsrednost tira, Japonska slovnica, Japonske številke, ..., Ji Šing, Kaprekarjevo število, Kardinalno število, Klasična mehanika, Kozmološka konstanta, Kroneckerjeva delta, Kvadratni koren, Leonardo Fibonacci, Lindemann-Weierstrassov izrek, Maji, Matematična konstanta, Möbiusova funkcija, Mera (matematika), Mezoameriški koledar dolgega štetja, Mnemotehnika, Morsejeva abeceda, Naravno število, Nasprotna vrednost, Negativna energija, Negativno število, Neskončna aritmetična vrsta, Nevtralni element, Nič, Ničla, Obseg (algebra), Orbitalna perioda, Papež Silvester II., Planckova konstanta, Podčrtaj, Podolžno število, Poliomina, Pozitivno število, Praštevilski izrek, Prazgodovina, Primitivna funkcija, Primoriela, Protislovje, Racionalna funkcija, Racionalno število, Ravnina, Recipročna vrednost, Regularno praštevilo, Restitucijski koeficient trka, Riemann-Sieglova funkcija theta, Riemannova domneva, Riemannova funkcija ksi, Riemannova funkcija zeta, Ruleta, Seznam števil, Seznam matematičnih vsebin, Simbolizem, Soda in liha števila, Specifična toplota, Statistična razpršenost, Supertekočnost, Sveti Tomaž, Tabela (računalništvo), Teorija grup, Thue-Morsejevo zaporedje, Točka (geometrija), Tretji zakon termodinamike, Trikotniško kvadratno število, Tuje število, Urejeni par, Vodilna ničla, Votla matrika, Zajčje zaporedje, Zbirni jezik, Zuckermanovo število, 0, 0 (leto), 1 (število), 1 − 2 + 3 − 4 + ···, 1202, 2 (število). Razširi indeks (75 več) »
Absolutna vrednost
realnega števila ''x'' Absolútna vrédnost (redko tudi módul) nekega realnega ali kompleksnega števila je v matematiki elementarna funkcija, ki predstavlja njegovo oddaljenost od številskega izhodišča (točke 0) na številski premici oziroma v kompleksni ravnini.
Novo!!: 0 in Absolutna vrednost · Poglej več »
Aditivna konstanta
Aditívna konstánta, konstánta integrácije ali integracíjska konstánta (običajna oznaka C, tudi c in v fiziki pri integraciji včasih tudi \mathrm) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi poljubno število, ki se pojavlja pri nedoločenem integralu dane (izvorne) funkcije (množici vseh primitivnih funkcij, oziroma prvotnih funkcij).
Novo!!: 0 in Aditivna konstanta · Poglej več »
Al-Uklidisi
Abu'l Hasan Ahmad ibn Ibrahim al-Uklidisi, arabski matematik, * okoli 920, verjetno Damask, Sirija, † okoli 990, verjetno Damask.
Novo!!: 0 in Al-Uklidisi · Poglej več »
Algebrska varieteta
Algebrska varieteta je v matematiki množica rešitev sistema polinomskih enačb.
Novo!!: 0 in Algebrska varieteta · Poglej več »
Anno Domini
Anno Domini, s kratico AD (latinsko za leta Gospodovega ali v letu Gospodovem) je latinska besedna zveza, ki se tradicionalno uporablja pri številčenju let od Jezusovega rojstva naprej.
Novo!!: 0 in Anno Domini · Poglej več »
Arabske številke
Arábske števílke so daleč najbolj razširjena oblika simbolizma za predstavitev števil.
Novo!!: 0 in Arabske številke · Poglej več »
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Novo!!: 0 in Aritmetika · Poglej več »
Armenske številke
Starodavni armenski številski sistem se je v precejšnji meri zgledoval po grškem in hebrejskem.
Novo!!: 0 in Armenske številke · Poglej več »
ASCII
ASCII (kratica za angleško American Standard Code for Information Interchange), ameriški standardni nabor za izmenjavo informacij je 7-bitni nabor znakov; obsega 27.
Novo!!: 0 in ASCII · Poglej več »
Azteški koledar
Aztéški koledár je bil koledar Aztekov iz predkolumbovske Mehike.
Novo!!: 0 in Azteški koledar · Poglej več »
Šestdesetiški številski sistem
Šestdesetíški ali seksagezimálni števílski sistém je številski sistem z osnovo 60.
Novo!!: 0 in Šestdesetiški številski sistem · Poglej več »
Šestkotniško število
Šestkótniško števílo ali šesterokótniško števílo ali je v matematiki figurativno (oziroma mnogokotniško) število, ki ga lahko razmestimo v obliko pravilnega šestkotnika.
Novo!!: 0 in Šestkotniško število · Poglej več »
Številka
Števílka je beseda, znak ali skupina znakov (števk, glifov), s katerimi predstavimo število.
Novo!!: 0 in Številka · Poglej več »
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Novo!!: 0 in Število · Poglej več »
Števka
hindujsko-arabskega številskega sestava, razporejenih po vrednosti Štévka ali (števílčna) cífra je v matematiki in računalništvu znamenje za števila 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9.
Novo!!: 0 in Števka · Poglej več »
Štiri štirice
Štíri štiríce je matematična igra, ki zahteva sestavljanje izrazov iz štirih štiric.
Novo!!: 0 in Štiri štirice · Poglej več »
Bailey-Borwein-Plouffejeva formula
Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, oziroma formula BBP, je v matematiki formula za računanje števila π, ki jo je leta 1995 odkril kanadski matematik Simon Plouffe.
Novo!!: 0 in Bailey-Borwein-Plouffejeva formula · Poglej več »
Barvni model RGB
Mešanje barv RGB je kratica, ki prihaja iz angleščine in pomeni »red«, »green« in »blue«, ki so tudi osnovne barve modela.
Novo!!: 0 in Barvni model RGB · Poglej več »
Booleova algebra
Booleova algebra in je v matematiki distributivna mreža z ničlo in enoto, v kateri ima vsak element komplement, ki je tudi sam element množice.
Novo!!: 0 in Booleova algebra · Poglej več »
Brahmagupta
Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.
Novo!!: 0 in Brahmagupta · Poglej več »
Braillova pisava
''Braillova celica'' Braillova pisava (poslovenjeno Brajeva pisava ali brajica) je posebna pisava, ki omogoča slepim, da berejo in pišejo.
Novo!!: 0 in Braillova pisava · Poglej več »
Cantorjeva množica
Cantorjeva množica je v matematiki fraktal, v katerem se pojavljajo le realna števila med 0 in 1.
Novo!!: 0 in Cantorjeva množica · Poglej več »
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Novo!!: 0 in Celo število · Poglej več »
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Novo!!: 0 in Delitelj · Poglej več »
Deljenje z ničlo
Funkcija y.
Novo!!: 0 in Deljenje z ničlo · Poglej več »
Deljivost brez kvadrata
Celo število n je v matematiki deljivo brez kvadrata tedaj in le tedaj, če ni deljivo s popolnim kvadratom, razen števila 1.
Novo!!: 0 in Deljivost brez kvadrata · Poglej več »
Desetiški številski sistem
Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.
Novo!!: 0 in Desetiški številski sistem · Poglej več »
Desetletje
Desetletje je čas, ki ga zemlja potrebuje, da deset krat obkroži sonce.
Novo!!: 0 in Desetletje · Poglej več »
Dilaton
Dilatón je domnevni delec, ki se pojavlja v teoriji strun.
Novo!!: 0 in Dilaton · Poglej več »
Dirichletova funkcija eta
language.
Novo!!: 0 in Dirichletova funkcija eta · Poglej več »
Divergentna vrsta
Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.
Novo!!: 0 in Divergentna vrsta · Poglej več »
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Novo!!: 0 in Dvojiški številski sistem · Poglej več »
Enakomerno pospešeno gibanje
Enakomérno pospešêno gíbanje je poseben primer pospešenega gibanja, pri katerem se pospešek s časom ne spreminja.
Novo!!: 0 in Enakomerno pospešeno gibanje · Poglej več »
Eulerjeva enačba
Gaussovi ravnini. Točka se giblje od točke ''z''.
Novo!!: 0 in Eulerjeva enačba · Poglej več »
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Novo!!: 0 in Fermatov veliki izrek · Poglej več »
Funkcija digama
Graf funkcije \psi(x), \ (-5 \le x \le 10) argumenta. Funkcija digama je v matematiki specialna funkcija določena kot logaritemski odvod funkcije Γ: Označuje se z grškima črkama, veliko črko digama (Ϝ) in pogosteje z malo ali veliko črko psi (ψ, Ψ), ali pa tudi kot \psi_, oziroma \psi^.
Novo!!: 0 in Funkcija digama · Poglej več »
Funkcija Z
Funkcija Z je v matematiki funkcija uporabna pri raziskovanju Riemannove funkcije ζ vzdolž kritične premice, kjer je realni del argumenta enak 1/2\,.
Novo!!: 0 in Funkcija Z · Poglej več »
Gaussov problem o krogu
Gaussov problem o krogu v je v matematiki nerešeni problem določitve števila mrežnih točk znotraj kroga s središčem v koordinatnem izhodišču in polmerom r. Prvi korak pri rešitvi je naredil Carl Friedrich Gauss in po njem se problem tudi imenuje.
Novo!!: 0 in Gaussov problem o krogu · Poglej več »
Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost
Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost ali Hausdorffova razsežnost je v matematiki nenegativno realno število, ki leži znotraj zaprtega neskončnega intervala in je povezano s poljubnim metričnim prostorom.
Novo!!: 0 in Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost · Poglej več »
Heavisidova skočna funkcija
Heavisidova skočna funkcija pri dogovoru, da je vrednost funkcije za ''x''.
Novo!!: 0 in Heavisidova skočna funkcija · Poglej več »
HP-35
Žepni kalkulator HP-35 Matična plošča HP-35 HP-35 HP-35 je bil prvi žepni kalkulator podjetja Hewlett-Packard in prvi znanstveni žepni kalkulator – kalkulator s transcendentnimi funkcijami (trigonometrične in eksponentne funkcije).
Novo!!: 0 in HP-35 · Poglej več »
HP-65
Žepni kalkulator HP-65 HP-65 s priborom HP-65 (s kodnim imenom in vzdevkom »Superstar« (Superzvezda)) je bil prvi programabilni žepni kalkulator (žepni računalnik) z možnostjo branja magnetnih kartic.
Novo!!: 0 in HP-65 · Poglej več »
Hurwitzeva funkcija zeta
language.
Novo!!: 0 in Hurwitzeva funkcija zeta · Poglej več »
Infinitezimala
Infinitezimála ali infinitezimálno majhna količina je v matematiki oznaka za količino, ki je po absolutni vrednosti zelo majhna, vendar ni enaka 0.
Novo!!: 0 in Infinitezimala · Poglej več »
ISO 8859-2
ISO 8859-2, s polnim imenom ISO/IEC 8859-2, manj formalno tudi Latin-2, predstavlja drugi del mednarodnega standarda ISO/IEC 8859 za kodirani nabor znakov.
Novo!!: 0 in ISO 8859-2 · Poglej več »
Izkoristek
Izkorístek je v fiziki in tehniki brezrazsežno razmerje med oddano (odvedeno) in vloženo (dovedeno) energijo.
Novo!!: 0 in Izkoristek · Poglej več »
Izrek o tetivah
Izrèk o tetívah je v geometriji poseben primer izreka o potenci točke.
Novo!!: 0 in Izrek o tetivah · Poglej več »
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Novo!!: 0 in Izsrednost tira · Poglej več »
Japonska slovnica
Besedilo (文章 bunshō) je sestavljeno iz stavkov (文 bun).
Novo!!: 0 in Japonska slovnica · Poglej več »
Japonske številke
Japonske številke predstavljajo imena števil v japonščini.
Novo!!: 0 in Japonske številke · Poglej več »
Ji Šing
Ji Šing (kitajsko: 一行; pinjin: Yī Xíng; Wade-Giles: I-Hsing), kitajski astronom, matematik in budistični menih, * 683, † 727.
Novo!!: 0 in Ji Šing · Poglej več »
Kaprekarjevo število
Kaprékarjevo števílo je v matematiki pozitivno celo število, za katerega lahko v dani osnovi števke njegovega kvadrata razdelimo na dve števili z enakim številom števk, kot jih ima število, pri čemer je vsota novih števil enaka številu samemu.
Novo!!: 0 in Kaprekarjevo število · Poglej več »
Kardinalno število
Kardinalno število je v matematiki posplošeno število, ki izraža moč ali kardinalnost množice.
Novo!!: 0 in Kardinalno število · Poglej več »
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Novo!!: 0 in Klasična mehanika · Poglej več »
Kozmološka konstanta
razširjanje v zadnji tretjini časovnice predstavlja dobo kjer prevladuje temna energija temno snovjo in temno energijo, ki je lahko kozmološka konstanta v Vesolju. Po trenutnih fizikalnih teorijah sedaj prevladuje temna energija kot največji vir energije Vesolja, za razliko od zgodnejših dob, ko je bila zanemarljiva. Kozmolóška konstánta (običajno označena z veliko grško črko lambda – Λ) je v fizikalni kozmologiji vrednost energijske gostote vakuuma prostora.
Novo!!: 0 in Kozmološka konstanta · Poglej več »
Kroneckerjeva delta
Kroneckerjeva delta (Kroneckerjev simbol delta. ali Kroneckerjev simbol.) je v matematiki funkcija dveh spremenljivk, po navadi celih števil, in je enaka 1, če sta spremenljivki enaki, drugače pa je enaka 0.
Novo!!: 0 in Kroneckerjeva delta · Poglej več »
Kvadratni koren
Zgled kvadratnega korena števila ''x'' Kvadrátni korén je nenegativno realno število, za katero velja \sqrt b.
Novo!!: 0 in Kvadratni koren · Poglej več »
Leonardo Fibonacci
Leonardo Pisano Fibonacci, italijanski matematik, * 1170, (verjetno) Pisa, Italija, † 1250, mogoče Pisa.
Novo!!: 0 in Leonardo Fibonacci · Poglej več »
Lindemann-Weierstrassov izrek
Lindemann-Weierstrassov izrek je izrek v matematiki, ki je zelo uporaben pri ugotavljanju transcendentnosti števil.
Novo!!: 0 in Lindemann-Weierstrassov izrek · Poglej več »
Maji
Maji so staro ljudstvo, živeče v južni Mehiki in severni Srednji Ameriki (Gvatemala, Belize, zahodni Honduras in Salvador).
Novo!!: 0 in Maji · Poglej več »
Matematična konstanta
Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.
Novo!!: 0 in Matematična konstanta · Poglej več »
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Novo!!: 0 in Möbiusova funkcija · Poglej več »
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Novo!!: 0 in Mera (matematika) · Poglej več »
Mezoameriški koledar dolgega štetja
year.
Novo!!: 0 in Mezoameriški koledar dolgega štetja · Poglej več »
Mnemotehnika
Mnemotéhnika je tehnika pomnjenja oziroma zapomnitve.
Novo!!: 0 in Mnemotehnika · Poglej več »
Morsejeva abeceda
Morsejeva abeceda je kodiranje črk, številk in ločil s pomočjo kombinacije dolgih in kratkih znakov.
Novo!!: 0 in Morsejeva abeceda · Poglej več »
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Novo!!: 0 in Naravno število · Poglej več »
Nasprotna vrednost
V matematiki je nasprotna vrednost števila a število, ki skupaj s številom a daje seštevek, ki je enak 0.
Novo!!: 0 in Nasprotna vrednost · Poglej več »
Negativna energija
Negativna energija je koncept, ki se v fiziki rabi za pojasnitev narave določenih polj, vključno z gravitacijskim poljem in različnimi pojavi kvantnih polj.
Novo!!: 0 in Negativna energija · Poglej več »
Negativno število
Negativno število x je vsako število, za katero velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število −n, ki se imenuje nasprotno število, − tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.
Novo!!: 0 in Negativno število · Poglej več »
Neskončna aritmetična vrsta
Neskončna aritmetična vrsta je v matematiki neskončna vrsta, katere členi tvorijo aritmetično zaporedje.
Novo!!: 0 in Neskončna aritmetična vrsta · Poglej več »
Nevtralni element
Nevtrálni elemènt ali identitéta I (označen tudi z E (- enota), e ali 1, pa tudi 0) grupe, oziroma pripadajoče matematične strukture S je v matematiki poseben edini element, za katerega za vsak a \in S velja: Nevtralni element imenujemo tudi enotski element.
Novo!!: 0 in Nevtralni element · Poglej več »
Nič
Nič je ime (glavni števnik) za število 0.
Novo!!: 0 in Nič · Poglej več »
Ničla
Beseda ničla ima več pomenov.
Novo!!: 0 in Ničla · Poglej več »
Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.
Novo!!: 0 in Obseg (algebra) · Poglej več »
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Novo!!: 0 in Orbitalna perioda · Poglej več »
Papež Silvester II.
Papež Silvester II. ((Papa Silvester Secundus) rojen kot Gerbert d'Aurillac; tudi Gilbert, (Gerbertus), francoski menih, papež in vsestranski znanstvenik (zlasti matematik), * okoli 938, Aurillac (Auvergne, Francosko kraljestvo, † 12. maj 1003, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Novo!!: 0 in Papež Silvester II. · Poglej več »
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Novo!!: 0 in Planckova konstanta · Poglej več »
Podčrtaj
Podčrtáj (_) je tipografski znak, ki se je izvirno pojavil na pisalnih strojih, in je služil za podčrtovanje besed.
Novo!!: 0 in Podčrtaj · Poglej več »
Podolžno število
Podólžno števílo je v matematiki število, ki je produkt dveh zaporednih nenegativnih celih števil n(n + 1).
Novo!!: 0 in Podolžno število · Poglej več »
Poliomina
domina tromini tetromin pentomin, pobarvanih glede na njihovo simetrijo heksomin heptomin oktomin Poliomína (tudi polinomína) je ravninski lik, ki ga sestavlja eden ali več skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.
Novo!!: 0 in Poliomina · Poglej več »
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Novo!!: 0 in Pozitivno število · Poglej več »
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Novo!!: 0 in Praštevilski izrek · Poglej več »
Prazgodovina
Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj obsega kar 98 % le-te.
Novo!!: 0 in Prazgodovina · Poglej več »
Primitivna funkcija
Primitívna fúnkcija ali prvôtna fúnkcija dane (izvorne) funkcije f(x) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi funkcija F(x), katere odvod je enak f(x): Postopek reševanja za primitivne funkcije je iskanje nedoločenega integrala.
Novo!!: 0 in Primitivna funkcija · Poglej več »
Primoriela
p_n \# \, kot funkcija n\, v logaritemskem grafu n \# \, kot funkcija n\, (rdeče pike) v primerjavi z n!\, v logaritemskem grafu Primoriela je v matematiki in še posebej v teoriji števil funkcija naravnih števil v naravna števila podobno kot funkcija fakultete.
Novo!!: 0 in Primoriela · Poglej več »
Protislovje
Aristotelove logike. Protislóvje (s tujko kontradíkcija in tudi antinomíja, starinsko protiréčje) je v klasični logiki pojav ali stanje sestavljeno iz logične nezdružljivosti med dvema ali več trditvami (propozicijami).
Novo!!: 0 in Protislovje · Poglej več »
Racionalna funkcija
Rácionalna fúnkcija je v matematiki funkcija v obliki ulomka, ki ima v števcu in imenovalcu polinom.
Novo!!: 0 in Racionalna funkcija · Poglej več »
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Novo!!: 0 in Racionalno število · Poglej več »
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Novo!!: 0 in Ravnina · Poglej več »
Recipročna vrednost
Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.
Novo!!: 0 in Recipročna vrednost · Poglej več »
Regularno praštevilo
Regulárna práštevíla so v matematiki določena vrsta praštevil.
Novo!!: 0 in Regularno praštevilo · Poglej več »
Restitucijski koeficient trka
upora zraka je kvadratni koren razmerja med višino odboja in višino predhodnega odboja enak restitucijskemu koeficientu trka med žogo in podlago Restitucijski koeficient trka je brezrazsežna količina, ki je določena kot razmerje med relativno hitrostjo po trku in relativno hitrostjo pred trkom.
Novo!!: 0 in Restitucijski koeficient trka · Poglej več »
Riemann-Sieglova funkcija theta
Riemann-Sieglova funkcija theta (običajna označba \theta (t)\, ali tudi \vartheta (t)\) je v matematiki funkcija definirana s funkcijo Γ kot: Tu je argument izbran tako, da je funkcija zvezna in, da velja \theta(0).
Novo!!: 0 in Riemann-Sieglova funkcija theta · Poglej več »
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Novo!!: 0 in Riemannova domneva · Poglej več »
Riemannova funkcija ksi
argument vrednosti. Riemannova funkcija hi (občajna označba \xi(s)\) je v matematiki in še posebej analitični teoriji števil specialna funkcija kot različica Riemannove funkcije ζ(''s''), definirana tako, da ima še posebej enostavno funkcijsko enačbo.
Novo!!: 0 in Riemannova funkcija ksi · Poglej več »
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Novo!!: 0 in Riemannova funkcija zeta · Poglej več »
Ruleta
Francoska ruleta Ruléta je igralniška igra na srečo.
Novo!!: 0 in Ruleta · Poglej več »
Seznam števil
Seznam člankov o številih.
Novo!!: 0 in Seznam števil · Poglej več »
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: 0 in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »
Simbolizem
Religiozmi simboli Simbolízem je sistematična uporaba simbolov (znakov, znamenj).
Novo!!: 0 in Simbolizem · Poglej več »
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Novo!!: 0 in Soda in liha števila · Poglej več »
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Novo!!: 0 in Specifična toplota · Poglej več »
Statistična razpršenost
Statistična razpršenost (tudi statistična variabilnost, disperzija ali variacija) je v opisni statistiki variiranje statističnih spremenljivk v populaciji okoli srednje vrednosti.
Novo!!: 0 in Statistična razpršenost · Poglej več »
Supertekočnost
1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.
Novo!!: 0 in Supertekočnost · Poglej več »
Sveti Tomaž
Kristusovo stran Sveti Tomaž, apostol in svetnik, * okoli leta 0, Galileja, † 72, Indija (po izročilu).
Novo!!: 0 in Sveti Tomaž · Poglej več »
Tabela (računalništvo)
Slikovni prikaz enorazsežne tabele Večrazsežna tabela Tabela (tudi polje ali vektor, angleško array) je sestavljena podatkovna struktura.
Novo!!: 0 in Tabela (računalništvo) · Poglej več »
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Novo!!: 0 in Teorija grup · Poglej več »
Thue-Morsejevo zaporedje
Thue-Morsejevo zaporedje (Morse-Thuejevo zaporedje ali Prouhet-Thue-Morsejevo zaporedje) je v matematiki dvojiško zaporedje, katerega začetni členi se v določenem vzorcu izmenjujejo.
Novo!!: 0 in Thue-Morsejevo zaporedje · Poglej več »
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Novo!!: 0 in Točka (geometrija) · Poglej več »
Tretji zakon termodinamike
Tretji zakon termodinamike ali Nernstov zakon pravi, da je pri ničelni absolutni temperaturi, entropija kapljevinskega ali trdnega telesa enaka nič.
Novo!!: 0 in Tretji zakon termodinamike · Poglej več »
Trikotniško kvadratno število
Trikotniško kvadratno število je v matematiki število, ki je hkrati trikotniško in kvadratno število (popolni kvadrat).
Novo!!: 0 in Trikotniško kvadratno število · Poglej več »
Tuje število
Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.
Novo!!: 0 in Tuje število · Poglej več »
Urejeni par
Urejên pár je v matematiki dvojica (x, y), v kateri je x na prvem in y na drugem mestu.
Novo!!: 0 in Urejeni par · Poglej več »
Vodilna ničla
Vodílna níčla je vsaka števka 0, ki je v pozicijskem zapisu pred nizom števila.
Novo!!: 0 in Vodilna ničla · Poglej več »
Votla matrika
Votla matrika je vrsta matrik, ki vključuje nekaj oblik.
Novo!!: 0 in Votla matrika · Poglej več »
Zajčje zaporedje
Zájčje zaporédje je v matematiki dvojiško zaporedje, ki izhaja iz domnevnega razmnoževanja zajčje populacije.
Novo!!: 0 in Zajčje zaporedje · Poglej več »
Zbirni jezik
Zbirni jezik (iz assemble sestavljati) je nizkonivojski programski jezik druge generacije (2GL) – prve generacije (1GL) je strojna koda – ki je napisan s pomniki.
Novo!!: 0 in Zbirni jezik · Poglej več »
Zuckermanovo število
Zuckermanovo število je v matematiki celo število, ki je v danem številskem sestavu deljivo s produktom svojih števk.
Novo!!: 0 in Zuckermanovo število · Poglej več »
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Novo!!: 0 in 0 · Poglej več »
0 (leto)
Léto 0 ne obstaja niti v gregorijanskem koledarju niti v julijanskem koledarju.
Novo!!: 0 in 0 (leto) · Poglej več »
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Novo!!: 0 in 1 (število) · Poglej več »
1 − 2 + 3 − 4 + ···
delne vsote vrste 1 − 2 + 3 − 4 + ··· 1 − 2 + 3 − 4 + ··· je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki.
Novo!!: 0 in 1 − 2 + 3 − 4 + ··· · Poglej več »
1202
1202 (MCCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 0 in 1202 · Poglej več »
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
Novo!!: 0 in 2 (število) · Poglej več »
