Kazalo
39 odnosi: Aksiom, Apsidnica, Asimptota, Daljica, David Hilbert, Elementi (Evklid), Evklid, Evklidska geometrija, Evklidski prostor, Geodetka, Geometrija, Graf funkcije, Kartezični koordinatni sistem, Koeficient, Linearna enačba, Linearna funkcija, Mediana (geometrija), Mimobežnica, Mnogoterost, Ordinatna os, Os vrtenja, Paralela, Podmnožica, Poltrak, Pravokotnost, Ravnina, Razdalja, Realno število, Simetrala, Smerni koeficient premice, Tangenta, Tetiva (matematika), Točka, Topologija, Transverzala, Vektor (matematika), Vektorski prostor, Vzporednost, Zveznica.
- Analitična geometrija
- Elementarna geometrija
- Neskončnost
Aksiom
Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.
Poglej Premica in Aksiom
Apsidnica
Ekliptična ravnina v sistemu Sonce-Zemlja Apsídnica ali apsídna čŕta je v astrodinamiki namišljena daljica, ki jo določa vektor izsrednosti tira nebesnega telesa.
Poglej Premica in Apsidnica
Asimptota
Asimptota, približevalnica je v matematiki krivulja (ali še pogosteje premica), ki se v neskončnosti približuje drugi krivulji, ne da bi jo dosegla.
Poglej Premica in Asimptota
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Poglej Premica in Daljica
David Hilbert
David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.
Poglej Premica in David Hilbert
Elementi (Evklid)
Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop.
Poglej Premica in Elementi (Evklid)
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Poglej Premica in Evklid
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Poglej Premica in Evklidska geometrija
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Premica in Evklidski prostor
Geodetka
Geodétka (tudi redkeje geodetska črta) je v matematiki posplošitev pojma premice za »ukrivljene prostore«.
Poglej Premica in Geodetka
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Premica in Geometrija
Graf funkcije
Gráf fúnkcije je v matematiki osnovni način za prikaz funkcije.
Poglej Premica in Graf funkcije
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Poglej Premica in Kartezični koordinatni sistem
Koeficient
Koeficiènt je nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami.
Poglej Premica in Koeficient
Linearna enačba
Graf funkcij, danih z linearnima enačbama Lineárna enáčba je v matematiki algebrska enačba, v kateri je vsak člen ali konstanta ali produkt konstant s prvo potenco spremenljivke.
Poglej Premica in Linearna enačba
Linearna funkcija
Línearna fúnkcija je realna funkcija oblike f(x).
Poglej Premica in Linearna funkcija
Mediana (geometrija)
težišče trikotnika. Mediana (tudi težiščna premica ali težiščnica) je v geometriji daljica, ki v trikotniku povezuje oglišče z razpoloviščem oglišču nasprotne stranice.
Poglej Premica in Mediana (geometrija)
Mimobežnica
Mimobéžnica (ali pasánta) je v geometriji premica, ki nima skupnih točk v prostoru z drugo premico (je ne seka) in ji ni vzporedna.
Poglej Premica in Mimobežnica
Mnogoterost
Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).
Poglej Premica in Mnogoterost
Ordinatna os
Pravokotni koordinatni sistem:''y''.
Poglej Premica in Ordinatna os
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej Premica in Os vrtenja
Paralela
Paraléla je lahko.
Poglej Premica in Paralela
Podmnožica
PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y.
Poglej Premica in Podmnožica
Poltrak
krajišča poudarjena. Poltrak je ravna črta, ki je na eni strani omejena, na drugi pa gre v neskončnost.
Poglej Premica in Poltrak
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Poglej Premica in Pravokotnost
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Premica in Ravnina
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Premica in Razdalja
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Premica in Realno število
Simetrala
likov Simetrála (tudi somérnica ali simetríjska ós) dane množice točk je premica p \!\,, če se pri zrcaljenju čez p \!\, množica preslika sama vase.
Poglej Premica in Simetrala
Smerni koeficient premice
Smerni koeficient premice na ravnini z osema x in y označimo s črko k in je definiran kot sprememba koordinate y deljeno s pripadajočo spremembo koordinate x med dvema različnima točkama na premici.
Poglej Premica in Smerni koeficient premice
Tangenta
Tangenta na graf funkcije Tangénta (tudi dotikálnica) je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega.
Poglej Premica in Tangenta
Tetiva (matematika)
Tetiva v krogu Tetíva v geometriji je zveznica dveh točk krivulje, posebno pri krožnici.
Poglej Premica in Tetiva (matematika)
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Premica in Točka
Topologija
Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.
Poglej Premica in Topologija
Transverzala
Transverzala je daljša rekreacijska pot, predvsem po podeželju, ki se uporablja za pohodništvo, kolesarjenje, jahanje ali tek na smučeh.
Poglej Premica in Transverzala
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Premica in Vektor (matematika)
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Poglej Premica in Vektorski prostor
Vzporednost
Vzporédnost je ena od temeljnih relacij, ki opisujejo medsebojno lego geometrijskih objektov (premic, ravnin).
Poglej Premica in Vzporednost
Zveznica
Zvéznica je v geometriji daljica ali krivulja, ki povezuje dve točki.
Poglej Premica in Zveznica