169 odnosi: Aksiom o vzporednici, Algebrska geometrija, Apeirogon, Apolonij, Arhimed, Arhimedova spirala, Arhimedska spirala, Aristotel/Peskovnik, Art nouveau, Asimptota, Atle Selberg, Šestkotno tlakovanje, Šop premic, Številska premica, Žarek, Črta, Bézierova krivulja, Bivektor, Blaise Pascal, Centralna sila, Cesàrova enačba, Charles Dupin, Cikloida, Cisoida, Daljica, De Sluzejeva konhoida, Delaunayeva triangulacija, Dinamični biljard, Dolžina loka, Dualna krivulja, Dvojica sil, E (matematična konstanta), Elementi (Evklid), Enakomerno pospešeno gibanje, Encyclopedia of Triangle Centers, Enotski vektor, Erlangenski program, Eulerjeva premica, Evklidski prostor, Evolventa, Fermatova spirala, Fordov krog, Foucaultovo nihalo, Galileo Galilei, Geodetka, Geometrija, Geometrijska konstrukcija, Geometrijsko mesto točk, Georg Ferdinand Cantor, Gino Fano, ..., Graf raztrosa, Gregor Schoettl, Heawoodov graf, Helikoid, Hilbertovi problemi, Hiperbola, Hiperkocka, Hipocikloida, Hipokrat (geometer), Integral, Invarianta (matematika), Izrek sedmih krožnic, Izsrednost, Jedro (matrika), Johann Bernoulli I., Kinematika, Klasični Hamiltonov kvaternion, Kolinearnost, Konhoida, Konjunkcija (astronomija), Kontinuum (razločitev), Koordinatni sistem, Kritična masa, Krivulja, Krožna algebrska krivulja, Krog, Kubooktaeder, Lagrangeeva točka, Linearna algebra, Linearna enačba, Linearna funkcija, Lissajousova krivulja, Lomljenka, Maclaurinova trisektrisa, Matematični objekt, Matrika preslikave, Metoda izčrpavanja, Mimobežnica, Nadglavišče, Navor, Neevklidska geometrija, Negibna točka, Newtonov izrek, Newtonova premica, Nikomed, Nožiščna krivulja, Nutacija, Oinopid, Optična os, Ortogonalna matrika, Os vrtenja, Osišče, Pandora (luna), Papos Aleksandrijski, Parabola, Paul Erdős, Poltrak, Pot, Pravilni polieder, Pravokotnost, Prehod Venere, Premo enakomerno gibanje, Premo enakomerno pospešeno gibanje, Premo gibanje, Premonosna ploskev, Presečišče, Prisekani ikozidodekaeder, Projektivna ravnina, Projektivni prostor, Računalniška geometrija, Ravnilo in šestilo, Ravnina, Ravninska krivulja, René Descartes, Rombiikozidodekaeder, Rotacijska ploskev, Ruleta (krivulja), Schröderjevo število, Sedemkotnik, Seznam krivulj, Seznam matematičnih vsebin, Sferna geometrija, Sferna trigonometrija, Simediana, Simetrala, Sinusoidna spirala, Sončev mrk, Središčni razteg, Statistika, Stožnica, Strižna matrika, Svetovnica, Tabit Ibrahim, Tales, Tangenta, Tir, Točka (geometrija), Točka v neskončnosti, Topološki prostor, Translacija, Trikotnik, Trisektrisa Pascalovega polža, Trohoida, Ubežna hitrost, Ukrivljenost, Ulamovo število, Uniformni politop, Valovno čelo, Variacijski račun, Vektor (matematika), Veliki krog, Vpadna pravokotnica, Vrtenje, Vzporedna krivulja, Vzporednost, Vztrajnostna sila, Whewellova enačba, Zipfov zakon, Zrcaljenje. Razširi indeks (119 več) »
Aksiom o vzporednici
Aksióm o vzporédnici (tudi postulát o vzporédnici in izrek o vzporednicah) je eden od temeljnih aksiomov evklidske geometrije.
Novo!!: Premica in Aksiom o vzporednici · Poglej več »
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Novo!!: Premica in Algebrska geometrija · Poglej več »
Apeirogon
Apeirogon je izrojeni mnogokotnik s števno neskončnim številom stranic.
Novo!!: Premica in Apeirogon · Poglej več »
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Novo!!: Premica in Apolonij · Poglej več »
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Novo!!: Premica in Arhimed · Poglej več »
Arhimedova spirala
Prvi trije obrati enega kraka Arhimedove spirale. Arhimedova spirala (tudi aritmetična spirala) je geometrijsko mesto točk, ki nastane takrat, ko se točka giblje od dane negibne točke s konstantno hitrostjo vzdolž premice, ki se vrti s konstantno kotno hitrostjo.
Novo!!: Premica in Arhimedova spirala · Poglej več »
Arhimedska spirala
Arhimedska spirala oziroma vse arhimedske spirale imajo v polarnih koordinatah enačbo: kjer je.
Novo!!: Premica in Arhimedska spirala · Poglej več »
Aristotel/Peskovnik
Zelo znani so tudi Aristotelovi 4.
Novo!!: Premica in Aristotel/Peskovnik · Poglej več »
Art nouveau
Louis Welden Hawkins, ''Predmeti na zlatem ozadju'' Art nouveau je umetnostni slog, ki se je razvil v Evropi med letoma 1890 in 1914 na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti.
Novo!!: Premica in Art nouveau · Poglej več »
Asimptota
Asimptota, približevalnica je v matematiki krivulja (ali še pogosteje premica), ki se v neskončnosti približuje drugi krivulji, ne da bi jo dosegla.
Novo!!: Premica in Asimptota · Poglej več »
Atle Selberg
Atle Selberg, norveško-ameriški matematik, * 14. junij 1917, Langesund, Norveška, † 6. avgust 2007, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Premica in Atle Selberg · Poglej več »
Šestkotno tlakovanje
Šestkotno tlakovanje je pravilno tlakovanje evklidske ravnine, kjer se po trije šestkotniki srečajo v vsakem oglišču.
Novo!!: Premica in Šestkotno tlakovanje · Poglej več »
Šop premic
Šòp prémic v geometriji tvorijo tri ali več premic, ki se sekajo v isti točki.
Novo!!: Premica in Šop premic · Poglej več »
Številska premica
Številska premica (tudi realna premica, številska os ali realna os) je geometijska ponazoritev realnih števil.
Novo!!: Premica in Številska premica · Poglej več »
Žarek
Sončni žarki skozi oblake Žárek je v geometrijski optiki idealiziran snop svetlobe, ki označuje smer širjenja svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja.
Novo!!: Premica in Žarek · Poglej več »
Črta
Čŕta ali tudi línija (latinsko linum - lan, iz katerega se pridobiva laneno platno) je v splošnem zvezna vrsta točk.
Novo!!: Premica in Črta · Poglej več »
Bézierova krivulja
Kubična Bézierova krivulja Bézierova krivulja je v matematičnem področju numerične analize parametrična krivulja pomembna v računalniški grafiki.
Novo!!: Premica in Bézierova krivulja · Poglej več »
Bivektor
Bivektor (tudi 2-vektor) je količina v geometrijski in Grassmanovi algebri (zunanja algebra), ki posplošuje pojem vektorja.
Novo!!: Premica in Bivektor · Poglej več »
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Novo!!: Premica in Blaise Pascal · Poglej več »
Centralna sila
Centrálna síla je v klasični mehaniki sila, katere velikost je odvisna le od razdalje telesa r od koordinatnega izhodišča in je usmerjena v smeri premice, ki ju povezuje:Wolfram Research.
Novo!!: Premica in Centralna sila · Poglej več »
Cesàrova enačba
Cesàrova enačba za ravninske krivulje povezuje ukrivljenost (\kappa) z dolžino loka (s). Imenuje se po Ernestu Cesàru.
Novo!!: Premica in Cesàrova enačba · Poglej več »
Charles Dupin
Pierre Charles François Dupin, francoski matematik in inženir, * 6. oktober 1784, Varzy, Francija, † 18. januar 1873, Pariz.
Novo!!: Premica in Charles Dupin · Poglej več »
Cikloida
Generiranje cikloide s sledenjem točke na krožnici Cikloída je v matematiki krivulja v ravnini, ki jo dobimo tako, da sledimo točki na krožnici, ko se ta kotali po vodoravni premici.
Novo!!: Premica in Cikloida · Poglej več »
Cisoida
500px Cisoida je krivulja, ki nastane s pomočjo dveh krivulj C1 in C2 in ene točke O, ki jo imenujemo pol.
Novo!!: Premica in Cisoida · Poglej več »
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Novo!!: Premica in Daljica · Poglej več »
De Sluzejeva konhoida
De Sluzejeva konhoida za različne vrednosti ''a''. De Sluzejeva konhoida je ravninska krivulja, ki jo je proučeval že leta 1662 valonski matematik René François Walter de Sluze (1622 – 1685).
Novo!!: Premica in De Sluzejeva konhoida · Poglej več »
Delaunayeva triangulacija
Delaunayeva triangulacija se imenuje po ruskem matematiku Borisu Nikolajeviču Delaunayu, ki jo je izumil leta 1934.
Novo!!: Premica in Delaunayeva triangulacija · Poglej več »
Dinamični biljard
Bunimovičev stadion je zgled kaotičnega dinamičnega biljarda Dinámični biljárd je preprost dinamični sistem, v katerem se delec izmenično giblje premočrtno in odbija od stene, svoje meje, oziroma robu območja.
Novo!!: Premica in Dinamični biljard · Poglej več »
Dolžina loka
Dolžína lóka (oziroma dolžína lóka krivúlje) je dolžina vzdolž krivulje med dvema danima točkama.
Novo!!: Premica in Dolžina loka · Poglej več »
Dualna krivulja
Lastnosti. Dualna krivulja je v projektivni geometriji za dano krivuljo C \, krivulja v dualni projektivni ravnini, ki jo sestavlja množica tangentnih premic na C \,.
Novo!!: Premica in Dualna krivulja · Poglej več »
Dvojica sil
Dvojíca síl je par vzporednih, nasprotno enakih sil.
Novo!!: Premica in Dvojica sil · Poglej več »
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Novo!!: Premica in E (matematična konstanta) · Poglej več »
Elementi (Evklid)
Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop. 31, 32 in 33 Elementi so temeljno delo geometrije.
Novo!!: Premica in Elementi (Evklid) · Poglej več »
Enakomerno pospešeno gibanje
Enakomérno pospešêno gíbanje je poseben primer pospešenega gibanja, pri katerem se pospešek s časom ne spreminja.
Novo!!: Premica in Enakomerno pospešeno gibanje · Poglej več »
Encyclopedia of Triangle Centers
Encyclopedia of Triangle Centers (ETC) je online zbirka preko 3000 znamenitih točk trikotnika (središč), ki so povezani z geometrijo trikotnika.
Novo!!: Premica in Encyclopedia of Triangle Centers · Poglej več »
Enotski vektor
Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.
Novo!!: Premica in Enotski vektor · Poglej več »
Erlangenski program
Erlangenski program je program raziskovanja geometrije, ki ga je zastavil Felix Christian Klein leta 1872 v nastopnem predavanju na Univerzi v Erlangnu.
Novo!!: Premica in Erlangenski program · Poglej več »
Eulerjeva premica
krožnice devetih točk (rdeče) Eulerjeva prémica je v geometriji premica v poljubnem neenakostraničnem trikotniku, ki poteka skozi več njegovih pomembnih točk.
Novo!!: Premica in Eulerjeva premica · Poglej več »
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Novo!!: Premica in Evklidski prostor · Poglej več »
Evolventa
Evolventa krožnice Neilove parabole. Različne dolžine tangent na dano krivuljo tvorijo družino evolvent (rdeče) Evolvénta (latinsko evolvens - odmotavajoč, razmotavajoč, odvijajoč, oziroma evolvere - odmotavati, razmotavati, odvijati; tudi involúta; latinsko involutus - zvit) dane gladke krivulje v ravnini je v diferencialni geometriji krivulj druga krivulja, ki jo dobimo s pritrditvijo namišljene napete niti na dano krivuljo (evoluto) in opazujemo njen prosti konec, ko se ovija po dani krivulji, oziroma odvija po njej.
Novo!!: Premica in Evolventa · Poglej več »
Fermatova spirala
Fermatova spirala Prikaz Voglovega modela Sončnični cvet Fermatova spirála ali parabólična spirála je v matematiki ravninska krivulja in je poseben primer arhimedske spirale za n.
Novo!!: Premica in Fermatova spirala · Poglej več »
Fordov krog
premice in sosednjih krogov. Ulomki z istim imenovalcem imajo kroge iste velikosti. Fordov krog je v matematiki krog s središčem v (p/q, 1/(2q2)) in polmerom 1/(2q2), kjer je p/q okrajšani ulomek - ulomek, kjer sta p in q tuji celi števili.
Novo!!: Premica in Fordov krog · Poglej več »
Foucaultovo nihalo
Panteonu Foucaultovo nihalo je na dolgo žičnato vrv obešena (okrogla) masivna železna utež.
Novo!!: Premica in Foucaultovo nihalo · Poglej več »
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Novo!!: Premica in Galileo Galilei · Poglej več »
Geodetka
Geodétka (tudi redkeje geodetska črta) je v matematiki posplošitev pojma premice za »ukrivljene prostore«.
Novo!!: Premica in Geodetka · Poglej več »
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Novo!!: Premica in Geometrija · Poglej več »
Geometrijska konstrukcija
Geometríjska konstrúkcija je risanje geometrijskih likov z največjo možno točnostjo.
Novo!!: Premica in Geometrijska konstrukcija · Poglej več »
Geometrijsko mesto točk
Geometríjsko mésto tóčk je množica vseh točk ravnine ali prostora, ki zadoščajo določeni značilnosti.
Novo!!: Premica in Geometrijsko mesto točk · Poglej več »
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Novo!!: Premica in Georg Ferdinand Cantor · Poglej več »
Gino Fano
Gino Fano, italijanski matematik, * 5. januar 1871, Mantova, Italija, † 8. november 1952, Verona, Italija.
Novo!!: Premica in Gino Fano · Poglej več »
Graf raztrosa
Zgled grafa raztrosa odkrivalnimi postopki v logaritemskem merilu na obeh oseh url-status.
Novo!!: Premica in Graf raztrosa · Poglej več »
Gregor Schoettl
Gregor Schoettl (tudi Schöttl), slovenski (avstrijski) filozof in fizik, * 14. februar 1732, Steyr, avstrijska Štajerska, † 4./5. november, 1777, Ljubljana.
Novo!!: Premica in Gregor Schoettl · Poglej več »
Heawoodov graf
Heawoodov graf je v teoriji grafov neusmerjeni graf s 14 točkami in 21 povezavami.
Novo!!: Premica in Heawoodov graf · Poglej več »
Helikoid
Helikoid z α.
Novo!!: Premica in Helikoid · Poglej več »
Hilbertovi problemi
Hilbertovi problemi obsegajo seznam (takrat nerešenih) 23 matematičnih problemov, ki jih je objavil nemški matematik David Hilbert na Mednarodnem matematičnem kongresu v Parizu leta 1900.
Novo!!: Premica in Hilbertovi problemi · Poglej več »
Hiperbola
Hiperbola, kosatica je ena izmed stožnic.
Novo!!: Premica in Hiperbola · Poglej več »
Hiperkocka
Projekcija kocke (v dvorazsežnostno sliko) Projekcija teserakta (v dvorazsežnostno sliko) Hiperkocka je v geometriji n-razsežni analogon kvadrata (n.
Novo!!: Premica in Hiperkocka · Poglej več »
Hipocikloida
deltoido). Hipocikloida je v geometriji ravninska krivulja, ki nastane z zasledovanjem gibanja stalne točke na obodu manjše krožnice, ki se vrti znotraj večje krožnice.
Novo!!: Premica in Hipocikloida · Poglej več »
Hipokrat (geometer)
Hipokrat (tudi Hipokrates, Hippokrat, Hippokrates), starogrški geometer, filozof in astronom, * okoli 470 pr. n. št. (460, 450??, okoli 440), otok Hios (Ios, Hio, Kios, Chios, Khios), † 410 pr. n. št. (okoli 420), Atene, Grčija.
Novo!!: Premica in Hipokrat (geometer) · Poglej več »
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Novo!!: Premica in Integral · Poglej več »
Invarianta (matematika)
Invarianta je v matematiki značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki ostane nespremenjena, kadar se izvede določene transformacije na tem objektu.
Novo!!: Premica in Invarianta (matematika) · Poglej več »
Izrek sedmih krožnic
krožnic Izrek sedmih krožnic je v ravninski geometriji izrek o posebni postavitvi sedmih krožnicah v evklidsko ravnino.
Novo!!: Premica in Izrek sedmih krožnic · Poglej več »
Izsrednost
Vse vrste stožnic, urejene po naraščajoči izsrednosti. Ukrivljenost se z izsrednostjo zmanjšuje, nobene od teh krivulj pa se ne sekajo. Izsrédnost ali ekscéntričnost je število povezano z obliko stožnice.
Novo!!: Premica in Izsrednost · Poglej več »
Jedro (matrika)
Jedro (tudi ničelni prostor) (oznaka \mbox(A)) je v linearni algebri za matriko A množica vseh vektorjev x za katere velja Ax.
Novo!!: Premica in Jedro (matrika) · Poglej več »
Johann Bernoulli I.
Johann Bernoulli I. (tudi Ivan, John ali Jean), švicarski matematik, * 27. julij 1667, Basel, Švica, † 1. januar 1748, Basel.
Novo!!: Premica in Johann Bernoulli I. · Poglej več »
Kinematika
Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.
Novo!!: Premica in Kinematika · Poglej več »
Klasični Hamiltonov kvaternion
Klasični Hamiltonov kvaternion je način obravnave kvaternionov kot ga je razumel irski matematik, fizik in astronom William Rowan Hamilton (1805–1865), ki je v letu 1843 odkril kvaternione.
Novo!!: Premica in Klasični Hamiltonov kvaternion · Poglej več »
Kolinearnost
Kòlineárnost je v geometriji značilnost, da dane točke (ali drugi geometrijski objekti) ležijo na skupni premici.
Novo!!: Premica in Kolinearnost · Poglej več »
Konhoida
premice.Stalna točka ''O'' je označena rdeče, premica je prikazana s črno barvo, vsak par obarvanih krivulj je za dolžino ''d'' oddaljen od presečišča premice s premico, ki jo dela daljica skozi ''O'' makes. V primeru modre krivulje, je ''d'' večji kot je razdalja točke ''O'' od premice, zaradi tega se zgornja modra krivulja ukrivi nazaj preko same sebe. V primeru zelene krivulje je ''d'' enak, v primeru rdeče krivulje pa je manjši. Konhoida (tudi Nikomedova konhoida ali tudi školjčnica) je krivulja, ki se dobi s pomočjo fiksne točke O \, neke druge krivulje in razdalje d \,.
Novo!!: Premica in Konhoida · Poglej več »
Konjunkcija (astronomija)
Prikaz vrst konjunkcij(inferior conjunction - notranja konjunkcija)(superior conjunction - zunanja konjunkcija) Venero Konjúnkcija ali prehòd (latinsko coniunctio - zveza.
Novo!!: Premica in Konjunkcija (astronomija) · Poglej več »
Kontinuum (razločitev)
Kontinuum je lahko.
Novo!!: Premica in Kontinuum (razločitev) · Poglej več »
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi). Namesto ''r'' se pogosto uporablja simbol ''ρ'' (ro). Koordinátni sistém je v geometriji sistem, ki uporablja eno ali več števil ali koordinat za enolično določanje položaja točk ali drugih geometrijskih elementov na mnogoterosti, kot je evklidski prostor.
Novo!!: Premica in Koordinatni sistem · Poglej več »
Kritična masa
volframovega karbida. Da bi izmerili sevanje pri superkritičnosti, nastali po dodaji kvadra, so rekonstruirali nesrečo iz leta 1945. Kritična masa je količina radioaktivnega materiala, ki je potrebna za samoohranitveno verižno jedrsko reakcijo.
Novo!!: Premica in Kritična masa · Poglej več »
Krivulja
Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).
Novo!!: Premica in Krivulja · Poglej več »
Krožna algebrska krivulja
Krožna algebrska krivulja je v geometriji vrsta ravninske krivulje, ki je določena z enačbo F(x, y).
Novo!!: Premica in Krožna algebrska krivulja · Poglej več »
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r. Obseg kroga meri o.
Novo!!: Premica in Krog · Poglej več »
Kubooktaeder
Kubooktaeder je v geometriji konveksni polieder.
Novo!!: Premica in Kubooktaeder · Poglej več »
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Novo!!: Premica in Lagrangeeva točka · Poglej več »
Linearna algebra
Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.
Novo!!: Premica in Linearna algebra · Poglej več »
Linearna enačba
Graf funkcij, danih z linearnima enačbama Lineárna enáčba je v matematiki algebrska enačba, v kateri je vsak člen ali konstanta ali produkt konstant s prvo potenco spremenljivke.
Novo!!: Premica in Linearna enačba · Poglej več »
Linearna funkcija
Línearna fúnkcija je realna funkcija oblike f(x).
Novo!!: Premica in Linearna funkcija · Poglej več »
Lissajousova krivulja
Lissajousova krivulja (tudi Bowditchova krivulja) pripada družini krivulj, ki nastanejo zaradi harmonskega nihanja, ki izhaja iz dveh med seboj pravokotnih smeri.
Novo!!: Premica in Lissajousova krivulja · Poglej več »
Lomljenka
Zgled lomljenke Lómljenka (tudi poligónska čŕta ali poligonálna potéza) je lomljena črta, ki zaporedno povezuje točke A_\!\,, A_\!\,, A_\!\,,...
Novo!!: Premica in Lomljenka · Poglej več »
Maclaurinova trisektrisa
tri dele. Maclaurinova trisektrisa je enačba tretje stopnje za katero je značilna delitev kota na tri dele.
Novo!!: Premica in Maclaurinova trisektrisa · Poglej več »
Matematični objekt
Matemátični objékt je abstraktni pojem, posebna vrsta abstraktnega objekta, ki se uporablja v matematiki in filozofiji, izvira pa iz matematike.
Novo!!: Premica in Matematični objekt · Poglej več »
Matrika preslikave
Matrika preslikave (tudi transformacijska matrika ali matrika prehoda) je matrika, ki predstavlja linearno transformacijo iz R^n \, v R^m \, tako, da velja kjer je.
Novo!!: Premica in Matrika preslikave · Poglej več »
Metoda izčrpavanja
Metóda izčrpávanja (tudi metóda ekshávcije) je v matematiki metoda iskanja površine oblik (likov, teles) z včrtavanjem zaporedja mnogokotnikov katerih površina konvergira k tej obliki.
Novo!!: Premica in Metoda izčrpavanja · Poglej več »
Mimobežnica
Mimobéžnica (ali pasánta) je v geometriji premica, ki nima skupnih točk v prostoru z drugo premico (je ne seka) in ji ni vzporedna.
Novo!!: Premica in Mimobežnica · Poglej več »
Nadglavišče
Nadglavíšče (tudi zenít) je v astronomiji točka na nebu, ki je navidezno neposredno nad opazovalcem.
Novo!!: Premica in Nadglavišče · Poglej več »
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Novo!!: Premica in Navor · Poglej več »
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Novo!!: Premica in Neevklidska geometrija · Poglej več »
Negibna točka
Funkcija s tremi negibnimi točkami Nègíbna tóčka (tudi fíksna tóčka in ìnvariántna tóčka) funkcije je v matematiki točka kot element njenega definicijskega območja, ki ga funkcija preslika sama vase.
Novo!!: Premica in Negibna točka · Poglej več »
Newtonov izrek
Grafični prikaz Newtonovega izreka Newtonov izrèk je izrek iz ravninske geometrije in pravi, da razpolovišči diagonal in središče včrtane krožnice v štirikotniku ležijo na isti premici, pri čemer leži središče včrtane krožnice med razpoloviščema diagonal.
Novo!!: Premica in Newtonov izrek · Poglej več »
Newtonova premica
Točke E, K in F ležijo na Newtonovi premici Newtonova prémica ali tudi Newton-Gaussova prémica je v ravninski geometriji premica, ki povezuje razpolovišči diagonal štirikotnika in razpolovišče pridružene diagonale v polnem štirikotniku.
Novo!!: Premica in Newtonova premica · Poglej več »
Nikomed
Nikomed (tudi Nikomedes) (Nikomédes), starogrški matematik, * okoli 280 pr. n. št. † okoli 210 pr. n. št. Nikomedova konhoida Po njem se imenuje ravninska algebrska krivulja 4.
Novo!!: Premica in Nikomed · Poglej več »
Nožiščna krivulja
točko ''P''. Tangenta na krivuljo ''C'' je obarvana z rdečo barvo. Dotikališče tangente s krivuljo ''C'' je označeno z ''R''. Nožiščna krivulja (včasih tudi pedala) je v diferencialni geometriji krivulj krivulja, ki se jo dobi iz druge dane krivulje.
Novo!!: Premica in Nožiščna krivulja · Poglej več »
Nutacija
Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.
Novo!!: Premica in Nutacija · Poglej več »
Oinopid
Oinopid (tudi Oinopides) (Oinopídes hó Xíos), starogrški matematik, geometer in astronom, * okoli 490 pr. n. št., otok Hios, Grčija, † okoli 420 pr. n. št.
Novo!!: Premica in Oinopid · Poglej več »
Optična os
Optična os ima smer rdečega žarka. Žarki, ki ležijo simetrično na optično os, so označeni z modro in zeleno barvo. Óptična ós je v optičnem sistemu premica, ki sovpada z osjo simetrije elementov optičnega sistema.
Novo!!: Premica in Optična os · Poglej več »
Ortogonalna matrika
Ortogonalna matrika (oznaka Q \) je kvadratna matrika z realnimi elementi, katere vrstice in stolpci so medsebojno pravokotni enotski vektorji (ortonormalni vektorji).
Novo!!: Premica in Ortogonalna matrika · Poglej več »
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Novo!!: Premica in Os vrtenja · Poglej več »
Osišče
Osíšče je v fiziki (po navadi nepomična) točka, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Novo!!: Premica in Osišče · Poglej več »
Pandora (luna)
Pandóra (grško Πανδώρα: Pandóra) je Saturnov notranji naravni satelit.
Novo!!: Premica in Pandora (luna) · Poglej več »
Papos Aleksandrijski
Papos, grški matematik, geometer in filozof, * okoli 290, Aleksandrija, † okoli 350, Aleksandrija.
Novo!!: Premica in Papos Aleksandrijski · Poglej več »
Parabola
Parabola Parábola, metnica je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).
Novo!!: Premica in Parabola · Poglej več »
Paul Erdős
Paul Erdős, madžarski matematik, * 26. marec 1913, Budimpešta, Madžarska, † 20. september 1996, Varšava, Poljska.
Novo!!: Premica in Paul Erdős · Poglej več »
Poltrak
krajišča poudarjena. Poltrak je ravna črta, ki je na eni strani omejena, na drugi pa gre v neskončnost.
Novo!!: Premica in Poltrak · Poglej več »
Pot
Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.
Novo!!: Premica in Pot · Poglej več »
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Novo!!: Premica in Pravilni polieder · Poglej več »
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Novo!!: Premica in Pravokotnost · Poglej več »
Prehod Venere
Prehod Venere prek Sončeve ploskve 8. junija 2004 Prehôd Vénere je astronomski pojav, do katerega pride takrat, ko so na isti premici poravnani Sonce, Venera in Zemlja tako, da je Venera med Soncem in Zemljo.
Novo!!: Premica in Prehod Venere · Poglej več »
Premo enakomerno gibanje
Prémo enakomérno gíbanje je poseben primer premega gibanja, pri katerem se telo giblje po premici, hitrost telesa pa se s časom ne spreminja.
Novo!!: Premica in Premo enakomerno gibanje · Poglej več »
Premo enakomerno pospešeno gibanje
Prémo enakomérno pospešêno gíbanje je poseben primer enakomerno pospešenega gibanja, pri katerem se telo giblje po premici.
Novo!!: Premica in Premo enakomerno pospešeno gibanje · Poglej več »
Premo gibanje
Prémo gíbanje je najpreprostejše gibanje, pri katerem se togo telo giblje po premici.
Novo!!: Premica in Premo gibanje · Poglej več »
Premonosna ploskev
Enodelni hiperboloid je dvojno premonosna ploskev: lahko nastane s pomočjo dveh družin ravnih črt. Premonosna ploskev je ploskev na kateri lahko v vsaki točki ploskve potegnemo premico, ki v celoti leži na ploskvi.
Novo!!: Premica in Premonosna ploskev · Poglej več »
Presečišče
krivulje Premica in krivulja na sliki imata dve presečišči, samo eno od teh presečišč (''P'') pa je tudi dotikališče Presečíšče (tudi sečíšče) je v geometriji splošni izraz za skupno točko dveh geometrijskih množic: dveh premic, dveh krivulj, dveh ploskev, premice in ravnine, krivulje in ploskve ipd.
Novo!!: Premica in Presečišče · Poglej več »
Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Novo!!: Premica in Prisekani ikozidodekaeder · Poglej več »
Projektivna ravnina
Projektivna ravnina je ploskev, ki razširja pojem ravnine.
Novo!!: Premica in Projektivna ravnina · Poglej več »
Projektivni prostor
Projektívni prôstor je v matematiki temeljni pojem tako v diferencialni kot tudi algebrski geometriji.
Novo!!: Premica in Projektivni prostor · Poglej več »
Računalniška geometrija
Računalniška geometrija v računalništvu se ukvarja z raziskovanjem algoritmov, ki rešujejo geometrijske probleme in delujejo nad geometrijskimi podatki.
Novo!!: Premica in Računalniška geometrija · Poglej več »
Ravnilo in šestilo
Ravnilo in šestilo (kratica RiŠ) je program za dinamično geometrijo, avtorja Renéja Grothmanna z matematičnega oddelka katoliške univerze v Eichstättu v Nemčiji.
Novo!!: Premica in Ravnilo in šestilo · Poglej več »
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Novo!!: Premica in Ravnina · Poglej več »
Ravninska krivulja
Ravninska krivulja je krivulja v evklidski ravnini.
Novo!!: Premica in Ravninska krivulja · Poglej več »
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Novo!!: Premica in René Descartes · Poglej več »
Rombiikozidodekaeder
kva dogaja? |- | style.
Novo!!: Premica in Rombiikozidodekaeder · Poglej več »
Rotacijska ploskev
Rotacíjska plôskev je ploskev, ki nastane z vrtenjem (rotacijo) krivulje v poljubni ravnini (tvorilki) okrog premice (vrtilne osi), ki leži v isti ravnini.
Novo!!: Premica in Rotacijska ploskev · Poglej več »
Ruleta (krivulja)
Dioklesove cisoide. Ruleta je v diferencialni geometriji krivulj posebna vrsta krivulje, ki posplošuje cikloide, epicikloide, hipocikloide, trohoide in involute.
Novo!!: Premica in Ruleta (krivulja) · Poglej več »
Schröderjevo število
Schröderjeva števila so v matematiki členi zaporedja naravnih števil določeni z rekurenčno enačbo: Schröderjeva števila predstavljajo število poti na mreži (n + 1) × (n + 1) v kartezični ravnini, ki potekajo od izhodišča (0,0) do točke (n,n) in ne vsebujejo nobene točke nad premico y.
Novo!!: Premica in Schröderjevo število · Poglej več »
Sedemkotnik
Pravilni sedemkotnik Nepravilni sedemkotnik Sédemkótnik ali sedmerokótnik ali s tujko héptagon (starogrško heptagōnos, iz hepta – sedem in gōnos – tak, ki ima kote) je v ravninski geometriji mnogokotnik s sedmimi stranicami, sedmimi oglišči in sedmimi notranjimi koti.
Novo!!: Premica in Sedemkotnik · Poglej več »
Seznam krivulj
V seznamu krivulj so podane najpogostejše krivulje.
Novo!!: Premica in Seznam krivulj · Poglej več »
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Premica in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »
Sferna geometrija
Na krogli vsota kotov trikotnika ni enaka 180°. Krogla ni evklidski prostor, samo lokalno so zakoni evklidske geometrije dober približek. V majhnih trikotnikih na površini zemlje je vsota kotov trikotnika zelo blizu 180º. Površino krogle lahko prikažemo kot dele dvorazsežne površine. Torej je to dvorazsežna mnogoterost. Sferna geometrija je veja geometrije, ki se ukvarja z dvorazsežno površino sfere.
Novo!!: Premica in Sferna geometrija · Poglej več »
Sferna trigonometrija
Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.
Novo!!: Premica in Sferna trigonometrija · Poglej več »
Simediana
Trikotnik v katerem je mediana prikazana modro, simatrala kota je zelena, simediane so rdeče. Simediane se sekajo v Lemoinovi točki L. Simediana je vsaka izmed treh premic, ki jih dobimo tako, da vzamemo mediano in jo zrcalimo preko simetrale pripadajočega kota.
Novo!!: Premica in Simediana · Poglej več »
Simetrala
likov Simetrála (tudi somérnica ali simetríjska ós) dane množice točk je premica p \!\,, če se pri zrcaljenju čez p \!\, množica preslika sama vase.
Novo!!: Premica in Simetrala · Poglej več »
Sinusoidna spirala
Sinusoidna spirala za n.
Novo!!: Premica in Sinusoidna spirala · Poglej več »
Sončev mrk
Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
Novo!!: Premica in Sončev mrk · Poglej več »
Središčni razteg
Središčni razteg Sredíščni raztèg (tudi homotetíja ali nezasučna dilatácija redkeje tudi izotropno (uniformno) skalíranje) je geometrijska preslikava, ki ohranja obliko množice (lika, telesa), spremeni pa njeno velikost.
Novo!!: Premica in Središčni razteg · Poglej več »
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Novo!!: Premica in Statistika · Poglej več »
Stožnica
Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.
Novo!!: Premica in Stožnica · Poglej več »
Strižna matrika
Strižna matrika (tudi matrika striga) je elementarna matrika, ki nastane z dodajanjem ene vrstice ali stolpca neki drugi vrstici ali stolpcu.
Novo!!: Premica in Strižna matrika · Poglej več »
Svetovnica
Svetóvnica točkastega telesa je v fiziki množica dogodkov pri njegovem gibanju skozi štirirazsežni prostor-čas.
Novo!!: Premica in Svetovnica · Poglej več »
Tabit Ibrahim
Tabit Ibrahim ibn Sinan Kora, arabski matematik, * 908, † 946.
Novo!!: Premica in Tabit Ibrahim · Poglej več »
Tales
Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.
Novo!!: Premica in Tales · Poglej več »
Tangenta
Tangenta na graf funkcije Tangénta (tudi dotikálnica) je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega.
Novo!!: Premica in Tangenta · Poglej več »
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Novo!!: Premica in Tir · Poglej več »
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Novo!!: Premica in Točka (geometrija) · Poglej več »
Točka v neskončnosti
Številska premica s točko v neskončnosti; imenuje se realna projektivna premica. Točka v neskončnosti je v geometriji idealizirana mejna točka na »koncu« vsake premice.
Novo!!: Premica in Točka v neskončnosti · Poglej več »
Topološki prostor
Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.
Novo!!: Premica in Topološki prostor · Poglej več »
Translacija
Translacija Translácija ali vzporédni premík je v fiziki gibanje togega telesa, pri katerem se njegovi deli gibljejo po vzporednih krivuljah, tako da ostaja telo ves čas vzporedno z začetno lego.
Novo!!: Premica in Translacija · Poglej več »
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Novo!!: Premica in Trikotnik · Poglej več »
Trisektrisa Pascalovega polža
Pascalovega polža Trisektrisa Pascalovega polža (včasih tudi samo trisektrisa) je ravninska krivulja, ki pripada družini Pascalovih polžev z značilnostjo tretjinjenja kota.
Novo!!: Premica in Trisektrisa Pascalovega polža · Poglej več »
Trohoida
premici. Trohoida je ravninska krivulja, ki jo dobimo, če opazujemo gibanje fiksne točke na krožnici, ko se ta giblje vzdolž premice.
Novo!!: Premica in Trohoida · Poglej več »
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Novo!!: Premica in Ubežna hitrost · Poglej več »
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Novo!!: Premica in Ukrivljenost · Poglej več »
Ulamovo število
Ulamovo število je v matematiki člen celoštevilskega zaporedja.
Novo!!: Premica in Ulamovo število · Poglej več »
Uniformni politop
Uniformni politop je politop, ki ga sestavljajo facete z nižjo razsežnostjo.
Novo!!: Premica in Uniformni politop · Poglej več »
Valovno čelo
ravnine. lečo. Valovna fronta je množica vseh točk do katerih je v določenem trenutku prispelo valovanje na svoji poti po sredstvu od izvora.
Novo!!: Premica in Valovno čelo · Poglej več »
Variacijski račun
Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.
Novo!!: Premica in Variacijski račun · Poglej več »
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Novo!!: Premica in Vektor (matematika) · Poglej več »
Veliki krog
hemisferi Sled letalske poti po velikem krogu (zgoraj), sled tokovnega curka (spodaj) Véliki króg (tudi ortodromíja) je krožnica na površini krogle, oziroma na sferi, ki ima enak obseg kot krogla ali sfera.
Novo!!: Premica in Veliki krog · Poglej več »
Vpadna pravokotnica
Vpádna pravokótnica je premica, ki prebada mejo sredstev v točki, v kateri nanjo vpada vpadni žarek in je pravokotna na mejo sredstev.
Novo!!: Premica in Vpadna pravokotnica · Poglej več »
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Novo!!: Premica in Vrtenje · Poglej več »
Vzporedna krivulja
evoluta (modra) in nekaj vzporednih krivulj (zelene). Vzporedne krivulje imajo točke obrata, ko se dotaknejo evolute. Animacija nastanka vzporednih krivulj: elipsa (rdeče), evoluta (astroida, modro) in animacija vzporednih krivulj (črno). Vzporedna krivulja je ovojnica družine skladnih krožnic s središči na krivulji.
Novo!!: Premica in Vzporedna krivulja · Poglej več »
Vzporednost
Vzporédnost je ena od temeljnih relacij, ki opisujejo medsebojno lego geometrijskih objektov (premic, ravnin).
Novo!!: Premica in Vzporednost · Poglej več »
Vztrajnostna sila
Vztrájnostna síla (tudi inêrcijska síla, navídezna síla, psévdosíla. ali d'Alembertova síla.) je navidezna sila, ki deluje na vsa telesa v neinercialnem opazovalnem sistemu, kot je na primer vrteči se opazovalni sistem.
Novo!!: Premica in Vztrajnostna sila · Poglej več »
Whewellova enačba
Nekatere vrednosti v Whewellovi enačbi. Whewellova enačba za ravninske krivulje povezuje tangentni kot (\varphi) in dolžino loka (s).
Novo!!: Premica in Whewellova enačba · Poglej več »
Zipfov zakon
Zípfov zákon v svoji prvotni obliki označuje empirično ugotovitev harvardskega jezikoslovca Georga Kingsleyja Zipfa, da je v vsakem naravnem jeziku pogostost n-te najpogosteje uporabljane besede približno recipročno odvisna od n. Zipfov zakon je izkustven; teorijsko ozadje vzrokov za pojavljanje Zipfove porazdelitve v življenju ni zadovoljivo pojasnjeno.
Novo!!: Premica in Zipfov zakon · Poglej več »
Zrcaljenje
Zrcáljenje (ali refleksija) je skupno ime za več osnovnih geometrijskih preslikav.
Novo!!: Premica in Zrcaljenje · Poglej več »