Kazalo
24 odnosi: Abscisna os, Algebra, Aplikatna os, Evklidska geometrija, Filozofija, Francoščina, Francozi, Kartezični produkt, Koordinatni sistem, Koordinatno izhodišče, Latinščina, Lega, Matematika, Merska enota, Ordinatna os, Pravokotnost, Presečišče, Projekcija, Prostor, Razprava o metodi, Razsežnost (vektorski prostor), René Descartes, Točka, 1637.
- Analitična geometrija
- Elementarna matematika
- René Descartes
Abscisna os
Pravokotni koordinatni sistem v ravnini:''x''.
Poglej Kartezični koordinatni sistem in Abscisna os
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Poglej Kartezični koordinatni sistem in Algebra
Aplikatna os
Pravokotni koordinatni sistem v prostoru Aplikátna ós ali os z (pogovorno z-ós) je tretja os v pravokotnem koordinatnem sistemu.
Poglej Kartezični koordinatni sistem in Aplikatna os
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Poglej Kartezični koordinatni sistem in Evklidska geometrija
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Kartezični koordinatni sistem in Filozofija
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Kartezični koordinatni sistem in Francoščina
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Kartezični koordinatni sistem in Francozi
Kartezični produkt
Kartézični prodúkt (tudi kartézijski prodúkt ali redkeje prémi prodúkt) je matematična operacija med množicami.
Poglej Kartezični koordinatni sistem in Kartezični produkt
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi).
Poglej Kartezični koordinatni sistem in Koordinatni sistem
Koordinatno izhodišče
Koordinátno izhodíšče je v matematiki točka v koordinatnem sistemu, glede na katero se podaja koordinate ostalih točk.
Poglej Kartezični koordinatni sistem in Koordinatno izhodišče
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Kartezični koordinatni sistem in Latinščina
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Kartezični koordinatni sistem in Lega
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Kartezični koordinatni sistem in Matematika
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Kartezični koordinatni sistem in Merska enota
Ordinatna os
Pravokotni koordinatni sistem:''y''.
Poglej Kartezični koordinatni sistem in Ordinatna os
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Poglej Kartezični koordinatni sistem in Pravokotnost
Presečišče
krivulje Premica in krivulja na sliki imata dve presečišči, samo eno od teh presečišč (''P'') pa je tudi dotikališče Presečíšče (tudi sečíšče) je v geometriji splošni izraz za skupno točko dveh geometrijskih množic: dveh premic, dveh krivulj, dveh ploskev, premice in ravnine, krivulje in ploskve ipd.
Poglej Kartezični koordinatni sistem in Presečišče
Projekcija
Projekcija je lahko.
Poglej Kartezični koordinatni sistem in Projekcija
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Kartezični koordinatni sistem in Prostor
Razprava o metodi
Naslovnica prve izdaje Razprava o metodi (francosko Le Discours de la méthode) s polnim naslovom Razprava o metodi pravilnega vodenja razuma v iskanju resnice v naravoslovju (Le Discours de la méthode pour bien conduire sa raison et chercher la verité dans les sciences) je delo francoskega filozofa Renéja Descartesa, imenovanega Kartezij.
Poglej Kartezični koordinatni sistem in Razprava o metodi
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Poglej Kartezični koordinatni sistem in Razsežnost (vektorski prostor)
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Kartezični koordinatni sistem in René Descartes
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Kartezični koordinatni sistem in Točka
1637
1637 (MDCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Kartezični koordinatni sistem in 1637
Glej tudi
Analitična geometrija
Elementarna matematika
René Descartes
Prav tako znan kot Kartezična ravnina, Kartezične koordinate, Pravokotni koordinatni sistem.