Kazalo
66 odnosi: Afrika, Alpe, Angleščina, Apeninski polotok, Avgust, Bližnji vzhod, Etruščani, Evropa, Faliskijščina, Francoščina, Glagol, Grki, Ime, Indija, Indoevropski jeziki, Italski jeziki, Jug, Kartagina (občina), Kilikija, Književnost, Kolonija (geografija), Kolosej, Komedija, Komod, Lacij, Latinci, Latinica, Lingua franca, Ljudska latinščina, Magna Graecia, Mark Tulij Cicero, Narečje, Narod, Oskijščina, Pesnik, Pisatelj, Pisava, Plavt, Polibij, Politika, Pridevnik, Republika, Rim, Rimska republika, Rimsko cesarstvo, Rimsko kraljestvo, Rimskokatoliška cerkev, Romanski jeziki, Salustij, Samostalnik, ... Razširi indeks (16 več) »
- Jeziki Španije
- Jeziki Francije
- Jeziki Italije
- Jeziki Portugalske
- Jeziki Romunije
- Jeziki Vatikana
- Pregibni jeziki
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Latinščina in Afrika
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Latinščina in Alpe
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Latinščina in Angleščina
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Latinščina in Apeninski polotok
Avgust
Avgust ali veliki srpan je osmi mesec gregorijanskega koledarja.
Poglej Latinščina in Avgust
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Latinščina in Bližnji vzhod
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Latinščina in Etruščani
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Latinščina in Evropa
Faliskijščina
Faliskijščina je izumrl jezik antične Italije.
Poglej Latinščina in Faliskijščina
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Latinščina in Francoščina
Glagol
Glágol je pregibna besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka.
Poglej Latinščina in Glagol
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Latinščina in Grki
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Poglej Latinščina in Ime
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Latinščina in Indija
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Latinščina in Indoevropski jeziki
Italski jeziki
Italski jeziki so skupina indoevropskih jezikov.
Poglej Latinščina in Italski jeziki
Jug
Vetrnica Jug je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Latinščina in Jug
Kartagina (občina)
Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.
Poglej Latinščina in Kartagina (občina)
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Poglej Latinščina in Kilikija
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Latinščina in Književnost
Kolonija (geografija)
Kolonije leta 1945 Kolonija je dežela, ki je pod gospodarsko in vojaško oblastjo močnejše države, od katere je prostorsko ločena.
Poglej Latinščina in Kolonija (geografija)
Kolosej
Kolosêj, prvotno Flávijski amfiteáter (ali), je velikanski amfiteater sredi mesta Rim.
Poglej Latinščina in Kolosej
Komedija
Komédija ali veseloígra (grško kōmōdía.
Poglej Latinščina in Komedija
Komod
Komod (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je od leta 177 do 180 vladal kot socesar s svojim očetom Markom Avrelijem, po očetovi smrti do leta 192 pa kot samostojen cesar, * 31. avgust 161, † 31. december 192.
Poglej Latinščina in Komod
Lacij
Lacij (v italijanskem izvirniku Lazio), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Latinščina in Lacij
Latinci
Latinci so bili antični prebivalci Lacija (latinsko Latium, italijansko Lazio), pokrajine v srednji Italiji.
Poglej Latinščina in Latinci
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Latinščina in Latinica
Lingua franca
Lingua franca ali skupni jezik je razširjen jezik, ki ga govorci različnih jezikov uporabljajo za medsebojno sporazumevanje.
Poglej Latinščina in Lingua franca
Ljudska latinščina
Ljudska ali vulgarna latinščina (lat. vulgus - ljudstvo) je bil pogovorni jezik neizobraženega sloja v Italiji in provincah.
Poglej Latinščina in Ljudska latinščina
Magna Graecia
Magna Graecia, 280 pr. n. št. Magna Graecia (latinsko "Velika Grčija"; grško Megalê Hellas - Μεγάλη ῾Ελλάς) je ime za regijo v antični južni Italiji in Siciliji, ki so ju od 8.
Poglej Latinščina in Magna Graecia
Mark Tulij Cicero
Mark Tulij Cicero oz.
Poglej Latinščina in Mark Tulij Cicero
Narečje
Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.
Poglej Latinščina in Narečje
Narod
Národ je sociološki izraz, s katerim označimo skupino ljudi, ki ima skupno identiteteto, občutek pripadnosti.
Poglej Latinščina in Narod
Oskijščina
Oskijščina je izumrl jezik antične Italije.
Poglej Latinščina in Oskijščina
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Poglej Latinščina in Pesnik
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Poglej Latinščina in Pisatelj
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Poglej Latinščina in Pisava
Plavt
Tit Makcij Plavt, starorimski komediograf, * verjetno 254 pr. n. št., Sarsina (mesto v Umbriji), † 184 pr. n. št. Rojen je bil najverjetneje v Sarsini v Italiji.
Poglej Latinščina in Plavt
Polibij
Polibij (grško: Πολύβιος, angleško: Polybius), starogrški in rimski zgodovinar, * okrog 200 pr. n. št., Megalopoli † okrog 120 pr. n. št..
Poglej Latinščina in Polibij
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Latinščina in Politika
Pridevnik
Pridévnik ali adjektív je pregibna beseda, ki izraža kakovost (lep, mlad, pravi), mero oziroma količino (majhen), vrsto (zadnji) ali svojino (očetov) in spada med pridevniške besede.
Poglej Latinščina in Pridevnik
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Poglej Latinščina in Republika
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Latinščina in Rim
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Latinščina in Rimska republika
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Latinščina in Rimsko cesarstvo
Rimsko kraljestvo
Rimsko kraljestvo (lat. Regnum Romanum) je bila monarhija na Apeninskem polotoku.
Poglej Latinščina in Rimsko kraljestvo
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Latinščina in Rimskokatoliška cerkev
Romanski jeziki
Romanski jeziki so skupina jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.
Poglej Latinščina in Romanski jeziki
Salustij
Gaj Salustij Krisp (latinsko Gaius Sallustius Crispus), rimski zgodovinar, * 86 pr. n. št., † 34 pr. n. št. Bil je plebejskega rodu.
Poglej Latinščina in Salustij
Samostalnik
Samostalnik (substantiv) je besedna vrsta, ki poimenuje osebe, živali, rastline, predmete in pojme.
Poglej Latinščina in Samostalnik
Sanskrt
devanāgarī Sanskŕt (devanāgarī/nāgarī) je klasični jezik Indijske podceline ter klasični jezik hinduizma in drugih indijskih religij.
Poglej Latinščina in Sanskrt
Seznam latinskih izrekov
To je seznam nekaterih latinskih in starorimskih izrekov in rekov, urejenih po abecedi, s slovenskimi prevodi in pomenom.
Poglej Latinščina in Seznam latinskih izrekov
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Latinščina in Skladnja
Sklanjatev
Sklanjatev je pregibanje samostalnikov, pridevnikov, zaimkov in števnikov po sklonu, spolu in številu.
Poglej Latinščina in Sklanjatev
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Latinščina in Slovenščina
Srednjeveška Evropa
Srednjeveška Evropa (izvirni angleški naslov The Pelican History of Medieval Europe) je zgodovinska monografija, delo avtorja Maurice Keena iz leta 1969.
Poglej Latinščina in Srednjeveška Evropa
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Latinščina in Sredozemlje
Terencij
Terencij (latinsko Publius Terentius Afer), rimski komediograf, * okoli 195 pr. n. št., † 159 pr. n. št. Rojen v Kartagini.
Poglej Latinščina in Terencij
Tisočletje
Tisočletje je časovno obdobje, ki traja tisoč let.
Poglej Latinščina in Tisočletje
Tit Livij
Tit Livij, rimski zgodovinar, * okoli 59 pr. n. št., Padova, † 17 n. št.
Poglej Latinščina in Tit Livij
Umbrijščina
Umbrijščina je izumrl jezik antične Italije.
Poglej Latinščina in Umbrijščina
Vatikan
Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.
Poglej Latinščina in Vatikan
Zahod
Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Latinščina in Zahod
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Latinščina in Znanost
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Latinščina in Znanstvena klasifikacija živih bitij
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Latinščina in 18. stoletje
Glej tudi
Jeziki Španije
Jeziki Francije
Jeziki Italije
Jeziki Portugalske
Jeziki Romunije
Jeziki Vatikana
Pregibni jeziki
Prav tako znan kot Latinski jezik, Latinsko, Srednjeveška latinščina.