Kazalo
75 odnosi: Ada Vidovič Muha, Adam Bohorič, Analiza, Andreja Žele, Antika, Anton Breznik, Anton Janežič, Aristotel, Členitev po aktualnosti, Beseda, Besedilo, Besedna vrsta, Besedna zveza, Besedotvorje, Breznaglasnica, Evropa, Ferdinand de Saussure, Filozofija, Fonetika, Franc Miklošič, Franc Serafin Metelko, Glagol, Glagolski način, Gutsman, Janez Orešnik, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jezikoslovje, Jože Toporišič, Koherenca (jezikoslovje), Kohezija (jezikoslovje), Korpus, Latinščina, Latinci, Ločilo, Marija Golden, Material, Mikuš, Monografska publikacija, Narod, Nemščina, Noam Chomsky, Osebek, Peter Dajnko, Podredje, Podstava, Pohlin, Pojav, Pomen, Poved, Povedek, ... Razširi indeks (25 več) »
- Filozofija jezika
- Jezik
- Jezikoslovno izrazje
- Področja jezikoslovja
- Semiotika
- Slovnica
Ada Vidovič Muha
Ada Vidovič Muha, slovenska jezikoslovka, * 8. marec 1940, Pivka, Slovenija.
Poglej Skladnja in Ada Vidovič Muha
Adam Bohorič
Adam Bohorič,, slovenski protestant, slovničar in šolnik, * okoli leta 1524 v Brestanici – Presladol.
Poglej Skladnja in Adam Bohorič
Analiza
Analiza (grško αναλυσις análysis; prvotno razveza, odrešenje, osvoboditev; razčleniti, razstaviti) je ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje in kritično vrednotenje.
Poglej Skladnja in Analiza
Andreja Žele
Andreja Žele, slovenska jezikoslovka in slavistka, * 7. avgust 1963, Postojna.
Poglej Skladnja in Andreja Žele
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Skladnja in Antika
Anton Breznik
Anton Breznik je lahko.
Poglej Skladnja in Anton Breznik
Anton Janežič
Anton Janežič, slovenski literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec, urednik leposlovnih glasil, * 19. december 1828, Leše pri Šentjakobu v Rožu, † 18. september 1869, Celovec.
Poglej Skladnja in Anton Janežič
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Skladnja in Aristotel
Členitev po aktualnosti
Členitev po aktualnosti ali perečnosti je eno od načel prostega besednega reda v povedi: v enostavčni povedi ali podredju je najprej bolj znani ali že dani del, ki ga imenujemo izhodišče ali tema, nato pa sledi neznani, novi del, jedro oziroma rema.
Poglej Skladnja in Členitev po aktualnosti
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Skladnja in Beseda
Besedilo
Besedilo je po slovarja slovenskega knjižnega jezika z določenimi besedami izražena misel, vendar vsako besedno sporočilo še ni besedilo.
Poglej Skladnja in Besedilo
Besedna vrsta
Besédna vŕsta je skupina besed z istimi slovničnimi značilnostmi.
Poglej Skladnja in Besedna vrsta
Besedna zveza
Besédna zvéza je zveza dveh ali več besed, ki sta med seboj slovnično povezani (npr. lepa hiša, govoriti razločno, oče in mati).
Poglej Skladnja in Besedna zveza
Besedotvorje
Besedotvorje je tvorjenje in sestava besed ter nauk o tem.
Poglej Skladnja in Besedotvorje
Breznaglasnica
Breznaglásnica, naslónka ali klítika je v jezikoslovju beseda ali njena oblika, ki je brez naglasa.
Poglej Skladnja in Breznaglasnica
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Skladnja in Evropa
Ferdinand de Saussure
Ferdinand de Saussure, švicarski filozof in jezikoslovec, * 26. november 1857, Ženeva, † 22. februar 1913 Vufflens-le-Chateau, Švica.
Poglej Skladnja in Ferdinand de Saussure
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Skladnja in Filozofija
Fonetika
Fonétika, tudi glasoslôvje, je veda o glasovih.
Poglej Skladnja in Fonetika
Franc Miklošič
Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist, * 20. november 1813, Radomerščak pri Ljutomeru, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija), † 7. marec 1891, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).
Poglej Skladnja in Franc Miklošič
Franc Serafin Metelko
Franc Serafin Metelko, slovenski rimskokatoliški duhovnik, slovničar, pisec in prevajalec šolskih in nabožnih knjig, * 14. julij 1789, Škocjan pri Mokronogu, Slovenija, † 27. december 1860, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Skladnja in Franc Serafin Metelko
Glagol
Glágol je pregibna besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka.
Poglej Skladnja in Glagol
Glagolski način
Glagolski način je glagolska kategorija in je izraz zveze med glagolom in njegovimi argumenti.
Poglej Skladnja in Glagolski način
Gutsman
Pogostost priimka Gutsman je bila po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1.
Poglej Skladnja in Gutsman
Janez Orešnik
Janez Orešnik, slovenski jezikoslovec in pedagog, * 12. december 1935, Ljubljana.
Poglej Skladnja in Janez Orešnik
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Skladnja in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Skladnja in Jezikoslovje
Jože Toporišič
Jože Toporišič, slovenski jezikoslovec, slovenist, leksikograf, univerzitetni profesor, akademik * 11. oktober 1926, Mostec, † 9. december 2014, Ljubljana.
Poglej Skladnja in Jože Toporišič
Koherenca (jezikoslovje)
Koherenca je na splošno beseda, ki označuje medsebojno povezanost, odvisnost.
Poglej Skladnja in Koherenca (jezikoslovje)
Kohezija (jezikoslovje)
Kohezija je slovnično in leksikalno povezovanje znotraj povedi ali besedila, ki drži besedilo skupaj in mu daje pomen.
Poglej Skladnja in Kohezija (jezikoslovje)
Korpus
Korpus lahko pomeni.
Poglej Skladnja in Korpus
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Skladnja in Latinščina
Latinci
Latinci so bili antični prebivalci Lacija (latinsko Latium, italijansko Lazio), pokrajine v srednji Italiji.
Poglej Skladnja in Latinci
Ločilo
Ločílo (tudi interpúnkcija) je znak v besedilu, ki ni črka, številka ali simbol.
Poglej Skladnja in Ločilo
Marija Golden
Marija Golden, slovenska jezikoslovka.
Poglej Skladnja in Marija Golden
Material
Materiál ali gradívo je katerakoli trdna snov, ki jo ljudje uporabljamo za gradnjo strojev in zgradb, nadomestilo telesnih delov (implantati) ali umetniške upodobitve.
Poglej Skladnja in Material
Mikuš
Mikuš je priimek več znanih Slovencev.
Poglej Skladnja in Mikuš
Monografska publikacija
Monografska publikacija (monografija) ali knjiga je publikacija, ki izide v enem ali več zvezkih oziroma z vnaprej določenim številom fizično ločenih zvezkov.
Poglej Skladnja in Monografska publikacija
Narod
Národ je sociološki izraz, s katerim označimo skupino ljudi, ki ima skupno identiteteto, občutek pripadnosti.
Poglej Skladnja in Narod
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Skladnja in Nemščina
Noam Chomsky
Avram Noam Chomsky, ameriški jezikoslovec, javni intelektualec in politični aktivist, * 7. december 1928, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA.
Poglej Skladnja in Noam Chomsky
Osebek
Osebek (subjekt) je eden od stavčnih členov, ki izraža vrsto dejanj oziroma nosilca stanja.
Poglej Skladnja in Osebek
Peter Dajnko
Peter Dajnko, slovenski rimskokatoliški duhovnik, čebelar, pisatelj in jezikoslovec, * 23. april 1787, Črešnjevci; † 22. februar 1873, Velika Nedelja.
Poglej Skladnja in Peter Dajnko
Podredje
Podredje je zveza dveh stavkov večstavčne povedi, ki sta povezana podredno; en stavek je neodvisen in ga imenujemo glavni (nadrejeni) stavek, drug stavek pa je odvisen od glavnega, zato ga imenujemo odvisni stavek (odvisnik).
Poglej Skladnja in Podredje
Podstava
Podstáva je del besede ali oblike pred obrazilom, npr.
Poglej Skladnja in Podstava
Pohlin
Pohlin je priimek več znanih Slovencev.
Poglej Skladnja in Pohlin
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Skladnja in Pojav
Pomen
Pomen se lahko nanaša na.
Poglej Skladnja in Pomen
Poved
Povéd je pomenska enota, ki je sestavljena iz enega ali več stavkov in je v besedilu najpogosteje zaključena s piko.
Poglej Skladnja in Poved
Povedek
Povédek (tudi predikát) je stavčni člen, ki odgovarja na vprašanje Kaj kdo dela oziroma kaj se z nekom godi, torej v stavku izraža dogajanje.
Poglej Skladnja in Povedek
Pragmatika
Pragmatika ali raboslovje je veja jezikoslovja in komunikacijske teorije.
Poglej Skladnja in Pragmatika
Predlog
Prêdlog (izpeljanka iz predložiti, »postaviti spredaj«) ali prepozícija je nepregibna in nepolnopomenska besedna vrsta, ki skupaj s samostalniško in/ali pridevniško besedo, katere sklon določa, uvaja predložno zvezo.
Poglej Skladnja in Predlog
Pridevnik
Pridévnik ali adjektív je pregibna beseda, ki izraža kakovost (lep, mlad, pravi), mero oziroma količino (majhen), vrsto (zadnji) ali svojino (očetov) in spada med pridevniške besede.
Poglej Skladnja in Pridevnik
Priredje
Prirédje je zveza dveh ali več enakovrednih stavkov.
Poglej Skladnja in Priredje
Psiholog
Psiholog je oseba, ki deluje na področju psihologije.
Poglej Skladnja in Psiholog
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Skladnja in Psihologija
Retorika
Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.
Poglej Skladnja in Retorika
Samostalnik
Samostalnik (substantiv) je besedna vrsta, ki poimenuje osebe, živali, rastline, predmete in pojme.
Poglej Skladnja in Samostalnik
Semantika
Semantika oziroma pomenoslovje je veda, ki se za razliko od semiotike ukvarja z nematerialno, tj.
Poglej Skladnja in Semantika
Sklon
Sklòn (kázus) je slovnična kategorija samostalniške ali pridevniške besede, ki izraža skladenjsko funkcijo dotične besede v stavku.
Poglej Skladnja in Sklon
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Skladnja in Slovenščina
Slovenska slovnica
Slovenska slovnica je sistem pravil o jezikovnih sredstvih in njihovih odnosih v slovenščini.
Poglej Skladnja in Slovenska slovnica
Slovnično število
Slovnično število je v slovnici količina, ki izraža število.
Poglej Skladnja in Slovnično število
Slovnica
Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.
Poglej Skladnja in Slovnica
Soredje
Soredje je zveza stavkov, ki ni priredna in ne podredna – deli povedi so postavljeni drug ob drugega, vendar med njimi ni skladenjskega razmerja.
Poglej Skladnja in Soredje
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Skladnja in Srednji vek
Stavčni člen
Stavčni člen je skladenjska pomenska enota stavka, ki ima posebno mesto v stavčni zgradbi in značilno vprašalnico.
Poglej Skladnja in Stavčni člen
Stavek
Stavek je jezikovna enota, ki je sestavljena iz več besed, zbranih okoli osebne glagolske oblike oziroma povedka.
Poglej Skladnja in Stavek
Strukturalizem
Strukturalizem je ena od najpomembnejših filozofskih smeri 20.
Poglej Skladnja in Strukturalizem
Tujka
Tújka je nepodomačena prevzeta beseda iz tujega jezika, ki ni popolnoma prilagojena jezikovnim zakonitostim slovenščine.
Poglej Skladnja in Tujka
Valentin Vodnik
Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, * 3. februar 1758, »pri Žibertu«,Trata/Dravlje ali Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana.
Poglej Skladnja in Valentin Vodnik
Vez (jezikoslovje)
Véz ali kópula je v jezikoslovju jedrni del povedka, na primer glagolskoimenskega.
Poglej Skladnja in Vez (jezikoslovje)
Vilém Mathesius
Vilém Mathesius, češki jezikoslovec, literarni zgodovinar in anglist, * 3. avgust 1882, Pardubice, Bohemija, Avstro-Ogrska (zdaj Češka), † 12. april 1945, Praga.
Poglej Skladnja in Vilém Mathesius
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Skladnja in Znanost
Zvrst
Zvŕst pomeni pojavno obliko nečesa.
Poglej Skladnja in Zvrst
Glej tudi
Filozofija jezika
Jezik
Jezikoslovno izrazje
Področja jezikoslovja
Semiotika
Slovnica
Prav tako znan kot Sintaksa.