Kazalo
125 odnosi: Adolf Hitler, Alegorija, Analiza, Analogija, Animacija, Antika, Anton Martin Slomšek, Apostrofa, Aristotel, Asonanca, Čustvo, Benetke, Beseda, Besedilo, Biser, Blaž Kumerdej, Debata, Defenziva, Demagog, Demokracija, Demosten, Diakon, Dializa, Dokaz, Duhovnik, Dunaj, Edvard Kardelj, Erato, Ethos, Evfemizem, Evterpa, Fidel Castro, Film, Filozofija, Gaj Julij Cezar, Glas, Glasovne besedne figure, Gorgija, Gorgija (Platon), Gorica, Govornik, Gradec, Grki, Hiperbola, Intervju, Ironija, Iteracija, Izbor, Izokrat, Janez Svetokriški, ... Razširi indeks (75 več) »
- Filozofija jezika
- Filozofija logike
- Filozofska logika
- Komunikologija
- Naratologija
- Uporabno jezikoslovje
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Poglej Retorika in Adolf Hitler
Alegorija
Alegorija je lik (in tudi literarno delo), pri kateri je abstraktni svet predstavljen s konkretnim v čutno dojemljivi podobi.
Poglej Retorika in Alegorija
Analiza
Analiza (grško αναλυσις análysis; prvotno razveza, odrešenje, osvoboditev; razčleniti, razstaviti) je ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje in kritično vrednotenje.
Poglej Retorika in Analiza
Analogija
Analogija je kognitivni proces prenosa informacije iz konkretnega subjekta na drug konkreten subjekt (podobnost med dvema pojmoma).
Poglej Retorika in Analogija
Animacija
Slika:Animexample3edit.png Animacija odbijanja žoge (spodaj) je sestavljena iz teh šestih sličic.
Poglej Retorika in Animacija
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Retorika in Antika
Anton Martin Slomšek
Anton Martin Slomšek, rojen kot Anton Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi, * 26. november 1800, Uniše, † 24. september 1862, Maribor.
Poglej Retorika in Anton Martin Slomšek
Apostrofa
Apostrofa ali nagovor je način izražanja, za katerega je značilno, da se pisec ali govorec obrne naravnost na neko odsotno osebo ali predmet.
Poglej Retorika in Apostrofa
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Retorika in Aristotel
Asonanca
Asonanca ali samoglasniški stik je ujemanje enega, dveh, redkeje treh samoglasnikov na koncu verzov.
Poglej Retorika in Asonanca
Čustvo
Čustvo je duševni proces, s katerim subjektivno izražamo svoj vrednostni odnos do kakega predmeta, osebe, delovanja, stanja, pogosto pa tudi do sebe.
Poglej Retorika in Čustvo
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Retorika in Benetke
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Retorika in Beseda
Besedilo
Besedilo je po slovarja slovenskega knjižnega jezika z določenimi besedami izražena misel, vendar vsako besedno sporočilo še ni besedilo.
Poglej Retorika in Besedilo
Biser
Pridobivanje biserov Biser je trd, okrogel predmet, ki nastane v lupini školjk (predvsem ostrig) in se uporablja za nakit.
Poglej Retorika in Biser
Blaž Kumerdej
Blaž Kumerdej, slovenski šolnik, razsvetljenec in narodni buditelj, * 27. januar 1738, Zagorice na Bledu, † 10. marec 1805, Ljubljana.
Poglej Retorika in Blaž Kumerdej
Debata
Debáta (francosko débattre - (nizko) udarjati, pretresati) je aktivnost, ki jo določa argumentirana in organizirana izmenjava mnenj različnih strani.
Poglej Retorika in Debata
Defenziva
Defenziva (iz francoščine défensive) je vojaška obramba strateškega značaja.
Poglej Retorika in Defenziva
Demagog
Beseda demagog na splošno pomeni »zapeljivec ljudstva«, ki brezvestno izkorišča svoj vpliv na ljudstvo, večkrat z govorniško nadarjenostjo, in ga podpihuje k nemirom in uporom.
Poglej Retorika in Demagog
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Poglej Retorika in Demokracija
Demosten
Demosten (grško: Demosthenes), grški politik, vojskovodja in govornik, * 384 pr. n. št., Atene, Grčija, † 322 pr. n. št., Atene Grčija.
Poglej Retorika in Demosten
Diakon
Diakon rimskokatoliške cerkve Diakon je krščanski duhovnik nižje stopnje, zlasti v Rimskokatoliški in v Pravoslavnih Cerkvah.
Poglej Retorika in Diakon
Dializa
Dializa je biokemijski proces ločevanja snovi, ki se uporablja predvsem za čiščenje beljakovin.
Poglej Retorika in Dializa
Dokaz
Dokaz je lahko.
Poglej Retorika in Dokaz
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Retorika in Duhovnik
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Retorika in Dunaj
Edvard Kardelj
Edvard Kardelj (psevdonim Sperans, ilegalna in partizanska imena: Krištof, J. Bevc, Ivan Kovač, Ivan Ukmar, Tone Brodar), slovenski politik, pisatelj, partizan, učitelj in jugoslovanski narodni heroj, * 27. januar 1910, Ljubljana, Avstro-Ogrska † 10. februar 1979, Ljubljana, SFRJ.
Poglej Retorika in Edvard Kardelj
Erato
Erato Erato (starogrško: Erató) je bila muza ljubezenske poezije v grški mitologiji.
Poglej Retorika in Erato
Ethos
Êthos (grško) je starogrška beseda za značaj, duševno stanje, razpoloženje, duševno dispozicijo; lahko pomeni tudi način življenja.
Poglej Retorika in Ethos
Evfemizem
Evfemizem je leksikografska enota starogrškega izvora ki figurativno in bolj ali manj simbolično nadomešča izraz ali skuša zajeti pomen besede ali fraze, ki sicer ne bi bila primerna ali skladna z normami lepega vedenja oz.
Poglej Retorika in Evfemizem
Evterpa
Camiile Roqueplan: Evterpa (1842) Evterpa (starogrško: Eutérpe) je bila muza glasbe v grški mitologiji.
Poglej Retorika in Evterpa
Fidel Castro
Fidel Alejandro Castro Ruz (audio), kubanski revolucionar in politik, * 13. avgust 1926, Birán, Kuba, † 25. november 2016, Havana.
Poglej Retorika in Fidel Castro
Film
9,5-milimetrski celuloidni filmski trak s serijo slik Fílm je umetnost gibanja.
Poglej Retorika in Film
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Retorika in Filozofija
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Retorika in Gaj Julij Cezar
Glas
Glás je lahko.
Poglej Retorika in Glas
Glasovne besedne figure
Glasovne besedne figure so v pesniškem jeziku tiste figure, pri katerih je učinek izraza že v samem zvoku besede.
Poglej Retorika in Glasovne besedne figure
Gorgija
Gorgija, Gorgias, Gorgia, starogrški sofist, pre-sokratski filozof in retorik, * 485/480 pr. n. št., Leontini, Sicilija, † 375 pr. n. št., Grčija, Veliko ljudi ga ima za ustanovitelja sofistike, ki daje poudarek na uporabo retorike oziroma govorništva v političnem in mestnem življenju.
Poglej Retorika in Gorgija
Gorgija (Platon)
Začetek Platonovega Gorgije, tiskano v Benetkah leta 1513 Gorgija (tudi Gorgias; grško: Γοργίας; podnaslov: o govorništvu; kratica: Grg) je Platonov sokratski dialog, v katerem je v ospredju dinamična polemika med sofistiko (tudi govorništvo, retorika) in filozofijo.
Poglej Retorika in Gorgija (Platon)
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Retorika in Gorica
Govornik
Ronald Reagan med govorom pred berlinskim zidom leta 1987 Govórnik ali retórik je oseba, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarja z govorništvom ali retoriko, kar pomeni, da v javnosti svojim poslušalcem ustno daje informacije o določeni temi.
Poglej Retorika in Govornik
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Retorika in Gradec
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Retorika in Grki
Hiperbola
Hiperbola, kosatica je ena izmed stožnic.
Poglej Retorika in Hiperbola
Intervju
Intervju je pogovor med vsaj dvema osebama, v katerem ena oseba ali skupina postavlja vprašanja, s katerimi želi pridobiti določene informacije od osebe ali skupine, ki so ji ta vprašanja namenjena.
Poglej Retorika in Intervju
Ironija
Ironija je besedna figura, pri katerem je pravi pomen v nasprotju z dobesednim pomenom besed.
Poglej Retorika in Ironija
Iteracija
Iterácija (dobesedno ponavljanje) je lahko.
Poglej Retorika in Iteracija
Izbor
Izbòr je v statistiki pomemben postopek pri iskanju reprezentativnega vzorca obravnavane statistične mase.
Poglej Retorika in Izbor
Izokrat
Izókrat ali Isokrates (Ἰσοκράτης: Isokrátēs), starogrški retorik, * 436 pr. n. št., † 338 pr. n. št. Izokrat sodi med deset atiških retorikov, v času svojega življenja pa je bil verjetno eden najvplivnejših govornikov z znano šolo.
Poglej Retorika in Izokrat
Janez Svetokriški
Janez Svetokriški (pravo ime Tobija Lionelli), slovenski baročni pridigar in pisec, * 22.
Poglej Retorika in Janez Svetokriški
Jedro
Beseda jédro ima več pomenov.
Poglej Retorika in Jedro
Kanon
Kanon.
Poglej Retorika in Kanon
Kapucini
Kapucíni (lat. Ordo Fraturum Minorum Capuccinorum.
Poglej Retorika in Kapucini
Klio
Klio Klio (starogrško: Kleió) je bila muza zgodovine v grški mitologiji.
Poglej Retorika in Klio
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Retorika in Knez
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Retorika in Književnost
Konstrukcija
Konstrúkcija je lahko.
Poglej Retorika in Konstrukcija
Kosezi
Kosezi je naziv za pripadnike srednjeveškega družbenega sloja pri alpskih Slovanih, ki se je že v karantanski dobi povzpel nad svobodnjake.
Poglej Retorika in Kosezi
Kreativno pisanje
Pisanje ima velik pomen tudi v obliki izražanja lastnih misli, čustev, mnenj, dogodkov...
Poglej Retorika in Kreativno pisanje
Križ
Grški križ (vsi kraki enake dolžine) nad saltirjem; križ, katerega okončine so poševne Križ je geometrični lik, sestavljen iz dveh sekajočih črt ali ploskev.
Poglej Retorika in Križ
Lektoriranje
Lektoriranje je strokovna veščina (pregledovanje besedila), ki jo v Sloveniji izvajajo profesorji slovenskega jezika oziroma diplomirani slovenisti.
Poglej Retorika in Lektoriranje
Likurg
Likurg (900 - 800 pr. n. št., Šparta) špartanski zakonodajalec, ki je vzpostavil vojno ureditev špartanske družbe.
Poglej Retorika in Likurg
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Retorika in Ljubljana
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Poglej Retorika in Logika
Mark Tulij Cicero
Mark Tulij Cicero oz.
Poglej Retorika in Mark Tulij Cicero
Martin Luther King mlajši
Častiti Martin Luther King mlajši, ameriški baptistični duhovnik in borec za državljanske pravice, * 15. januar 1929, Atlanta, Georgia, ZDA, † 4. april 1968, Memphis, Tennessee.
Poglej Retorika in Martin Luther King mlajši
Metafora
Metáfora (metaforá – prenos) ali prispodóba je uporaba določene besede namesto druge, na podlagi nekatere njune skupne pomenske značilnosti.
Poglej Retorika in Metafora
Metonimija
Metonimíja (metōnymía – zamenjava imena ali napačno imenovanje) ali preimenovanje je retorična figura, v kateri je ime za neko stvar zamenjano z drugim imenom, ki je s prvim v vzročni ali kateri drugi zvezi.
Poglej Retorika in Metonimija
Mikrofon
Mikrofon Mikrofón je naprava, ki spreminja zvok (nihanje zračnega tlaka) v električno napetost.
Poglej Retorika in Mikrofon
Mimika
Mimika Mimika je gibanje telesa oziroma premikanje obraznih mišic kot izraz čustev oziroma duševnega razpoloženja.
Poglej Retorika in Mimika
Misel
Augusta Rodina Misel je višja oblika umske dejavnosti, izraz človekove zavesti, ki lahko vznikne tudi neodvisno od čutnih zaznav.
Poglej Retorika in Misel
Navje
Navje je ljubljanski spominski park, ki sta ga po načrtih Jožeta Plečnika iz leta 1929 v letih 1937 in 1938 uredila arhitekta Jože Plečnik in Ivo Spinčič na skrajnem vzhodnem robu nekdanjega pokopališča sv.
Poglej Retorika in Navje
Nedelja
Nedélja je dan v tednu med soboto in ponedeljkom.
Poglej Retorika in Nedelja
Nemčizem
koroškem plebiscitu leta 1920: »Mama, ne ''štimajte'' glasujte za Jugoslavijo, kar moram ''ajnrukat'' v vojsko za kralja Petra!« Ležeče zapisani besedi sta germanizma. Nemčízem ali germanízem je prvina nemščine v kakem drugem jeziku, na primer slovenščini.
Poglej Retorika in Nemčizem
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Poglej Retorika in Novo mesto
Obrazec
Obrázec je lahko.
Poglej Retorika in Obrazec
Obred
Azteško obredno žrtvovanje Obred (rudi ritual) je prikaz določenih gest, dejanj, govorniških obrazcev, pogosto spremljanih tudi z glasbo in petjem, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Retorika in Obred
Oda
Oda (grško, pesem, petje), je žalostinka in slavnostna pesem, ki jo poje pevski zbor.
Poglej Retorika in Oda
Okrogla miza
Évrard d'Espinques: ''Kralj Artur z vitezi okrogle mize'', ilustracija iz l. 1470 Okrogla miza pomeni demokratično razvrstitev udeležencev v krogu.
Poglej Retorika in Okrogla miza
Omedlevica
Sinkopa ali omedlevica je nenadna kratkotrajna nezavest zaradi možganske ishemije.
Poglej Retorika in Omedlevica
Onomatopeja
Onomatopêja (tudi onomatopoíja) ali podobnoglasje je beseda, ki glasovno ohranja slušno značilnost neke stvari ali živali (primer: sl. kikiriki).
Poglej Retorika in Onomatopeja
Opozicija
Boston) Opozicija v političnem smislu obsega eno ali več političnih strank ali drugih organiziranih skupin, ki so, predvsem ideološko, nasprotne vladavini koalicije (ali, v ameriški angleščini, administraciji), stranki ali skupini, ki politično nadzoruje mesto, regijo, državo, državo ali drugo politično telo.
Poglej Retorika in Opozicija
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Poglej Retorika in Pisava
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Retorika in Pojav
Polihimnija
Polihimnija na sliki Francesca del Cosse Polihimnija (starogrško: Polihímnia, Polímnia) je bila muza resne glasbe v grški mitologiji.
Poglej Retorika in Polihimnija
Poosebljenje
Poosébljenje ali poosebítev (s tujko personifikácija) je največkrat z žensko figuro predstavljena ideja, abstraktni pojem, čustvo...
Poglej Retorika in Poosebljenje
Poročilo
Poročilo ali referat (latinsko réfero, ponovim, povem, sporočim) je delo, v katerem pisec, imenovan referent, poroča o izvršitvi kakega naročila, ki mu je bilo dodeljeno, brez osebnih pojasnil, pripomb.
Poglej Retorika in Poročilo
Povezava
Povezava ali povezave se lahko nanašajo na.
Poglej Retorika in Povezava
Pravna fakulteta v Ljubljani
Pravna fakulteta (kratica PF) je fakulteta, ki je članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Retorika in Pravna fakulteta v Ljubljani
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Retorika in Pravo
Pravopis
Pravopís, s tujko ortografija (grško ὀρθός pravilno in γραφή pisava) je množica pravil, pogosto v knjigi skupaj s slovarskim delom, o pisanju besed nekega jezika.
Poglej Retorika in Pravopis
Praznik
Praznik je običajno dela prost dan.
Poglej Retorika in Praznik
Predavanje
Predavanje (iz francoskega lecture, kar pomeni branje) je ustna predstavitev, namenjena predstavitvi informacij ali poučevanju ljudi o določenem predmetu, na primer univerzitetni ali visokošolski učitelj.
Poglej Retorika in Predavanje
Pridiga
Pridiga ali homilija (latinsko: predicatio ali sermo) je govor posvečen teološki, biblični ali drugi verski tematiki - zlasti v krščanstvu.
Poglej Retorika in Pridiga
Primož Trubar
Primož Trubar (tudi Truber), protestantski duhovnik in pisec, * 8./9. junij 1508?, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen (danes del Tübingena v Nemčiji).
Poglej Retorika in Primož Trubar
Protagora
Protágora (), antični grški filozof, utemeljitelj sofistike, * 490 pr. n. št., Abdera, † 420 pr. n. št..
Poglej Retorika in Protagora
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Retorika in Protestantizem
Radio
Starinski radijski sprejemnik Rádio (latinsko radius – žarek) je tehnologija, ki omogoča prenos signalov s prilagajanjem (modulacijo) elektromagnetnih valov, ki imajo manjše frekvence kot svetloba.
Poglej Retorika in Radio
Ritem
Rítem (starogrško: ritmós - tok) v glasbi pojmujemo kot urejeno zaporedje tonskih trajanj.
Poglej Retorika in Ritem
Samogovor
Samogovor ali monolog je zaupen pogovor dramske osebe same s seboj.
Poglej Retorika in Samogovor
Seznam tropov in figur
V pesniškem jeziku se uporabljajo stotine umetniških oblik izražanja, ki se imenujejo '''tropi in figure'''.
Poglej Retorika in Seznam tropov in figur
Silepsa
Silepsa je skladenjska retorična figura, v kateri se ob izpustu enega stavčnega člena, navadno povedka, njemu podrejene odnosnice (predmeti, prilastki) povezujejo s preostalim stavčnim členom, ki takšno slovnično vlogo še lahko izpolnjuje, s čimer pride do neujemanja med pomensko in slovnično zgradbo.
Poglej Retorika in Silepsa
Sinestetičnost
Sinestétičnost, sinestezíja (grško synaithesis.
Poglej Retorika in Sinestetičnost
Sirakuze
Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.
Poglej Retorika in Sirakuze
Sklep
Tečajast sklep komolca Sklep je zveza med kostmi pri organizmih, ki imajo skelet.
Poglej Retorika in Sklep
Slika
Leonardo da Vinci, Mona Lisa (La Gioconda), 1503-05, olje na lesu, 77 x 53 cm, Pariz, Louvre Slika je umetniška upodobitev predmetov ali abstraktnih predstav, ki jih s pomočjo pripomočkov (barve, oglje, svinčnik, itn.) prenesemo na ploskev (po navadi na platno).
Poglej Retorika in Slika
Sokrat
Sokrat (Sōkrátēs), grški filozof, *4. junij 470 pr. n. št., Atene, Grčija, † 399 pr. n. št., Atene.
Poglej Retorika in Sokrat
Stereotip
norega znanstvenika Stereotip je v obliki sodb posplošeno predstavljanje ali dojemanje družbenih pojavov, družbenih skupin in njihovih pripadnikov.
Poglej Retorika in Stereotip
Substitucija
Substitucija (tudi zamenjava) je tip kemijske reakcije, v kateri se funkcionalna skupina kemijske spojine zamenja z drugo.
Poglej Retorika in Substitucija
Suspenzija
Suspenzija moke v vodi Suspénzija je zmes tekočine (običajno kapljevine, redkeje plina) in v njej netopne trdne snovi.
Poglej Retorika in Suspenzija
Sveti priročnik
Prvi zvezek iz leta 1691 Sveti priročnik je izhajal med letoma 1691 in 1707.
Poglej Retorika in Sveti priročnik
Televizija
Televizija iz leta 1950 Braun HF1 iz leta 1958 Televizíja (tudi televízija) (z znano kratico TV) je tehnologija prenosa negibnih ali gibajočih se slik in zvoka na daljavo.
Poglej Retorika in Televizija
Tempo
Témpo označuje hitrost izvajanja glasbenih del in se nanaša na trajanje osnovne ritmične enote v taktu.
Poglej Retorika in Tempo
Terpsihora
Terpsihora na sliki Jean-Marca Nattiera Terpsihora (starogrško: Terpsihóre) je bila muza plesa v grški mitologiji.
Poglej Retorika in Terpsihora
Tridentinski koncil
Tridentinski koncil je z dolgimi vmesnimi premori potekal osemnajst let (od leta 1545 do leta 1563) in je bil odgovor na reformacijo, ki je v tistem času preplavila pol Evrope.
Poglej Retorika in Tridentinski koncil
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Retorika in Trst
Večpredstavnost
Večpredstavnost ali multimedia je vsebina prikazana v različnih tehnikah.
Poglej Retorika in Večpredstavnost
Veda
Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.
Poglej Retorika in Veda
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Poglej Retorika in Vojvoda
Vojvodski prestol
Vojvodski prestol na Gosposvetskem polju Vojvodski prestol je kamniti prestol z dvema sedežema.
Poglej Retorika in Vojvodski prestol
Winston Churchill
The Right Honourable sir Winston Leonard Spencer Churchill, britanski novinar, častnik, državnik, slikar, pisatelj, nobelovec, * 30. november 1874, Blenheim Palace, Woodstock, grofija Oxfordshire, Anglija, † 24. januar 1965, London.
Poglej Retorika in Winston Churchill
Zdravljica
bohoričici iz leta 1844.Zdravljíca je pesem, ki jo je romantični slovenski pesnik France Prešeren (1800–1849) po navdihu gesla francoske revolucije Liberté, égalité, fraternité, s katerim se je seznanil že kot dvanajstletni dijak v Ljubljani, v prvi različici napisal novembra leta 1844.
Poglej Retorika in Zdravljica
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Retorika in 20. stoletje
322 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. - 320. pr. n. št. - 310. pr. n. št. 300. pr. n. št.
Poglej Retorika in 322 pr. n. št.
5. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 8. stoletje pr. n. št. | 7. stoletje pr. n. št. | 6. stoletje pr. n. št. | 5.
Poglej Retorika in 5. stoletje pr. n. št.
Glej tudi
Filozofija jezika
Filozofija logike
Filozofska logika
Komunikologija
Naratologija
Uporabno jezikoslovje
Prav tako znan kot Govorništvo.