Kazalo
152 odnosi: Al-Džahiz, Alegorija, Alexander Gottlieb Baumgarten, Alexis de Tocqueville, Ana Zwitter Vitez, Andrej Cergol, Andrej Kobav, Anton Červ, Antonio de Nebrija, Apoteoza, Aristip iz Kirene, Aristotel, Arkezilaj, Autun, Avguštin iz Hipona, Žanr, Čarobna gora, Barack Obama, Bazilij Veliki, Besediloslovje, Boetij, Borgijski apartmaji, Dóxa, Debata, Dionizij (razločitev), Dionizij iz Halikarnasa, El Escorial, Empedoklej, Eric A. Havelock, Ethos, Evnapij, Ferdinand Avguštin Hallerstein, Ferdinand de Saussure, Filodem iz Gadare, Filozofija, Fonetika, Frančiškanska knjižnica, Ljubljana, Franc Mlakar, Francis Bacon, Frane Petrić, Giottov campanile, Glotta Nova, Gorgija, Gorgija (Platon), Gottfried Wilhelm Leibniz, Govornik, Gregor iz Nise, Hanibalijan, Helenistično obdobje, Heraklit Pontski, ... Razširi indeks (102 več) »
Al-Džahiz
Al-Džahiz (s polnim imenom Abu Uthman Amr ibn Bahr al-Kinani al-Fuqaimi al-Basri, arabski učenjak mutazilitske teološke šole, začetnik evolucionizma v znanostih, * okoli 776, Basra, Irak, † 868, Basra. Po enem od staršev je bil potomec temnopoltih sužnjev iz vzhodne Afrike.
Poglej Retorika in Al-Džahiz
Alegorija
Alegorija je lik (in tudi literarno delo), pri kateri je abstraktni svet predstavljen s konkretnim v čutno dojemljivi podobi.
Poglej Retorika in Alegorija
Alexander Gottlieb Baumgarten
Alexander Gottlieb Baumgarten, nemški filozof, * 17. junij 1714, Berlin, Brandenburg, SRC, † 26. maj 1762, Frankfurt ob Odri, Brandenburg.
Poglej Retorika in Alexander Gottlieb Baumgarten
Alexis de Tocqueville
Alexis Charles Henri Clerel, Viscount de Tocqueville, francoski diplomat, politolog in zgodovinar, * 29. julij 1805, † 16. april 1859.
Poglej Retorika in Alexis de Tocqueville
Ana Zwitter Vitez
Ana Zwitter Vitez, slovenska jezikoslovka, prevajalka in univerzitetna profesorica francoskega jezika, * 1980.
Poglej Retorika in Ana Zwitter Vitez
Andrej Cergol
Andrej Cergol (tudi Andrej Zergol), slovenski humanist, jezuit, filozof in matematik, * 8. september 1595, Vipavski Križ, † 23. januar 1645, Milje (Millstatt), Avstrija.
Poglej Retorika in Andrej Cergol
Andrej Kobav
Andrej Kobav (Kobal, Andreas Kobavius), slovenski jezuit, teolog, kronolog in matematik, * 11. november 1593 (1594), Cerknica, † 12. februar 1654, Trst.
Poglej Retorika in Andrej Kobav
Anton Červ
Anton Červ, slovenski rimskokatoliški duhovnik in pisatelj, * 20. januar 1846, Koritnica, † 14. december 1891, Koritnica.
Poglej Retorika in Anton Červ
Antonio de Nebrija
Antonio de Nebrija (1441–5. julij 1522), poznan tudi kot Antonio de Lebrija, Elio Antonio de Lebrija in Antonius Nebrissensis.
Poglej Retorika in Antonio de Nebrija
Apoteoza
Apoteoza (grško: ἀποθέωσις, od ἀποθεόω / ἀποθεῶ, 'oboževati'; imenovano tudi divinizacija (pobožanstviti, uvrstiti med bogove) in deifikacija (oboževanje, izkazovanje božje časti) iz latinščine deus, dei – bog + facere - narediti je poveličevanje, slavljenje, oboževanje subjekta in najpogosteje, ravnanje s človekom kot z bogom.
Poglej Retorika in Apoteoza
Aristip iz Kirene
Aristip iz Kirene, starogrški filozof, utemeljitelj kirenške šole hedonizma, Sokratov učenec, * 435 pr. n. št., Kirena, Antična Grčija (danes Libija), † 356 pr. n. št., Kirena.
Poglej Retorika in Aristip iz Kirene
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Retorika in Aristotel
Arkezilaj
Arkezilaj (Arkesílaos), starogrški filozof, * okoli 316 pr. n. št., Pitana, Eolija, † okoli 241 pr. n. št., Atene.
Poglej Retorika in Arkezilaj
Autun
Autun je naselje in občina v osrednji francoski regiji Burgundija-Franche-Comté, podprefektura departmaja Saône-et-Loire.
Poglej Retorika in Autun
Avguštin iz Hipona
Avguštin iz Hipona (latinsko Augustinus), največji latinski cerkveni oče, cerkveni učitelj, rimski cerkveni pisatelj in filozof, * 13. november 354, Tagaste (danes Souk-Ahraz, Alžirija), Numidija, Rimsko cesarstvo, † 28. avgust 430, Hippo Regius, (danes Annaba, Alžirija), Rimsko cesarstvo.
Poglej Retorika in Avguštin iz Hipona
Žanr
Žanr (iz francoščine genre - 'vrsta') je katera koli oblika ali vrsta komunikacije v katerem koli načinu (pisni, govorjeni, digitalni, umetniški itd.) z družbeno dogovorjenimi konvencijami, ki so se razvile skozi čas.
Poglej Retorika in Žanr
Čarobna gora
Čarobna gora (v izvirniku) je leta 1924 nastali razvojni roman pisatelja Thomasa Manna.
Poglej Retorika in Čarobna gora
Barack Obama
Barack Hussein Obama II. (angleško), ameriški pravnik, politik in nekdanji predsednik Združenih držav Amerike, * 4. avgust 1961, Honolulu, Havaji, ZDA.
Poglej Retorika in Barack Obama
Bazilij Veliki
Sveti Bazilij Veliki Sveti Bazilij Veliki (Μέγας Βασίλειος), škof, cerkveni oče, teolog, duhovni pisatelj, ustanovitelj vzhodnega cenobitskega meništva, retorik, * 329, Cezareja (Caesarea), Kapadokija, Mala Azija (Asia Minor), danes Turčija, † 379, Cezareja.
Poglej Retorika in Bazilij Veliki
Besediloslovje
Besediloslovje (tudi tekstna lingvistika) je veja jezikoslovja, ki se ukvarja z jezikovnimi pojavi, ki segajo čez mejo povedi; raziskuje predvsem prvine, ki povezujejo povedi v besedilo (npr. zaimek, veznik), razmerja med besedami in predmetnostjo, ki jo zaznamujejo (npr. referenca, deiks), probleme posredovanja informacij in njihove ponovitve v besedilu (npr.
Poglej Retorika in Besediloslovje
Boetij
Anicij (Anikij) Manlij Torkvat Severin Boetij (Anicius Manlius Torquatus Severinus Boetius (Boethius, Boëthius, Boötius, Boecij)), rimski patricij, politik, državnik, filozof, teolog, matematik in fizik, * 480, Rim, † 524 (ali 525, 526), Ticinum, danes Pavia, Italija.
Poglej Retorika in Boetij
Borgijski apartmaji
Borgijski apartmaji so zbirka sob v Apostolski palači v Vatikanu, ki jih je za osebno uporabo prilagodil papež Aleksander VI. (Rodrígo de Borgia).
Poglej Retorika in Borgijski apartmaji
Dóxa
Doxa je grška beseda, ki pomeni obče prepričanje ali razširjeno mnenje, iz katerega izvirata sodobna izraza ortodoksija in heterodoksija.
Poglej Retorika in Dóxa
Debata
Debáta (francosko débattre - (nizko) udarjati, pretresati) je aktivnost, ki jo določa argumentirana in organizirana izmenjava mnenj različnih strani.
Poglej Retorika in Debata
Dionizij (razločitev)
Dionizij označuje imena poganskih bogov, kakor tudi imena več zgodovinskih oseb in svetnikov, od katerih navedimo nekatere.
Poglej Retorika in Dionizij (razločitev)
Dionizij iz Halikarnasa
Dionizij iz Halikarnasa starogrški zgodovinar in učitelj retorike, * okoli 60 pr.
Poglej Retorika in Dionizij iz Halikarnasa
El Escorial
San Lorenzo de El Escorial je zgodovinska rezidenca španskega kralja v kraju San Lorenzo de El Escorial, približno 45 kilometrov severozahodno od prestolnice Madrid, v Španiji.
Poglej Retorika in El Escorial
Empedoklej
Empédoklej ali Empédokles, starogrški filozof, * 495 pr. n. št., Akragas, danes Agrigent (Akragant), Sicilija, † 423 pr. n. št., Etna.
Poglej Retorika in Empedoklej
Eric A. Havelock
Eric Alfred Havelock, britanski filolog, * 3. junij 1903, London, Združeno kraljestvo, † 4. april 1988, Poughkeepsie, New York, ZDA.
Poglej Retorika in Eric A. Havelock
Ethos
Êthos (grško) je starogrška beseda za značaj, duševno stanje, razpoloženje, duševno dispozicijo; lahko pomeni tudi način življenja.
Poglej Retorika in Ethos
Evnapij
Naslovnica dvojezične izdaje Evnapijeve Vitae sophistarum v grškem in latinskem jeziku Evnapij iz Sarda (grško) je bil poznoantični grški oziroma bizantinski sofist in zgodovinar iz 4.
Poglej Retorika in Evnapij
Ferdinand Avguštin Hallerstein
Ferdinand Avguštin pl.
Poglej Retorika in Ferdinand Avguštin Hallerstein
Ferdinand de Saussure
Ferdinand de Saussure, švicarski filozof in jezikoslovec, * 26. november 1857, Ženeva, † 22. februar 1913 Vufflens-le-Chateau, Švica.
Poglej Retorika in Ferdinand de Saussure
Filodem iz Gadare
Filodem iz Gadare (grško: Φιλόδημος ὁ Γαδαρεύς, Philodēmos, »ljubezen ljudi«) * ok.
Poglej Retorika in Filodem iz Gadare
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Retorika in Filozofija
Fonetika
Fonétika, tudi glasoslôvje, je veda o glasovih.
Poglej Retorika in Fonetika
Frančiškanska knjižnica, Ljubljana
Frančiškanska knjižnica in muzej v Ljubljani je del frančiščanskega samostana poleg cerkve Marijinega oznanjenja v središču mesta.
Poglej Retorika in Frančiškanska knjižnica, Ljubljana
Franc Mlakar
Franc Mlakar, slovenski politik, * 1. december 1857, Hošnica pri Laporjah, † 31. julij 1909, Hošnica.
Poglej Retorika in Franc Mlakar
Francis Bacon
Sir Francis Bacon, baron Verulamski, 1.
Poglej Retorika in Francis Bacon
Frane Petrić
Frane Petrić (latinsko Franciscus Patricius; italijansko Francesco Patrizi da Cherso), hrvaški renesančni humanist, * 25. april 1529,Cres (Hrvaška), † 6. februar 1597, Rim, Italija. Franjo Petrič je bil odkrito nasproten aristotelovski sholastiki. Aristotelova filozofija je zanj bistveno preveč racionalistična, da bi bila združljiva s krščanstvom.
Poglej Retorika in Frane Petrić
Giottov campanile
Giottov campanile je samostojen zvonik (italijansko campanile), ki je del kompleksa stavb, ki sestavljajo Firenško stolnico na Piazza del Duomo v Firencah v Italiji.
Poglej Retorika in Giottov campanile
Glotta Nova
Glotta Nova je zasebno izobraževalno središče za odrasle s sedežem v Ljubljani, ustanovljeno leta 1992.
Poglej Retorika in Glotta Nova
Gorgija
Gorgija, Gorgias, Gorgia, starogrški sofist, pre-sokratski filozof in retorik, * 485/480 pr. n. št., Leontini, Sicilija, † 375 pr. n. št., Grčija, Veliko ljudi ga ima za ustanovitelja sofistike, ki daje poudarek na uporabo retorike oziroma govorništva v političnem in mestnem življenju.
Poglej Retorika in Gorgija
Gorgija (Platon)
Začetek Platonovega Gorgije, tiskano v Benetkah leta 1513 Gorgija (tudi Gorgias; grško: Γοργίας; podnaslov: o govorništvu; kratica: Grg) je Platonov sokratski dialog, v katerem je v ospredju dinamična polemika med sofistiko (tudi govorništvo, retorika) in filozofijo.
Poglej Retorika in Gorgija (Platon)
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Poglej Retorika in Gottfried Wilhelm Leibniz
Govornik
Ronald Reagan med govorom pred berlinskim zidom leta 1987 Govórnik ali retórik je oseba, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarja z govorništvom ali retoriko, kar pomeni, da v javnosti svojim poslušalcem ustno daje informacije o določeni temi.
Poglej Retorika in Govornik
Gregor iz Nise
Sveti Gregor iz Nise, tudi Sveti Gregor Niški; cerkveni oče, škof, retorik, filozof, mistik in svetnik; * med 331 in 340, Kapadokija, današnja osrednja Turčija, † 394, Nisa.
Poglej Retorika in Gregor iz Nise
Hanibalijan
Bronasti follis »kralja« Hanibalijana, skovan v Konstantinoplu leta 336/337. Na reverzu kovanca je poosebljenje reke Evfrat, kar simbolično nakazuje Hanibalijanove pretenzije na vzhodu. Flavius Hannibalianus, član Konstantinove dinastije, od leta 335 do smrti Rex Regem et Ponticarum Gentium (Kralj kraljev in pontskih ljudstev) na vzhodu Rimskega cesarstva, * ni znano, † september 337, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Retorika in Hanibalijan
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Retorika in Helenistično obdobje
Heraklit Pontski
Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št.
Poglej Retorika in Heraklit Pontski
Herbert Spencer
Herbert Spencer, angleški filozof, biolog in sociolog, * 27. april 1820, Derby, Anglija, † 8. december 1903, Brighton, Anglija.
Poglej Retorika in Herbert Spencer
Hermes
Hermes (grško Ἑρμῆς) je olimpski bog v grški religiji in mitologiji, sin Zevsa in Plejade Maje.
Poglej Retorika in Hermes
Hieronim Praški
Hieronim Praški (češko: Jeroným Pražský), 1379 - 30.
Poglej Retorika in Hieronim Praški
Historični materializem
Histórični materialízem je aplikacija dialektičnega materializma na zgodovinski razvoj družbe.
Poglej Retorika in Historični materializem
Hitri govor
Hítri gôvor je pospešeno govorjenje, v katerem prihaja do izgovornih poenostavitev.
Poglej Retorika in Hitri govor
Horacij
Kvint Horacij Flak, bolje znan kot Horácij ali Horác (latinsko: Quintus Horatius Flaccus), rimski pesnik, * 8. december 65 pr. n. št., † 27. november 8 pr. n. št.
Poglej Retorika in Horacij
Hotimir Tivadar
Hotimir Tivadar, slovenski jezikoslovec in fonolog, * 12. julij 1975, Maribor.
Poglej Retorika in Hotimir Tivadar
Humanistika
Humanistika je izraz za znanstvene discipline, ki proučujejo človeka, njegovo umetnost in kulturo večinoma z uporabo analitičnih in kritičnih metod, za razliko od naravoslovja in družboslovja, ki uporabljata empirične metode.
Poglej Retorika in Humanistika
Igor Ž. Žagar
Igor Ž.
Poglej Retorika in Igor Ž. Žagar
Isaiah Berlin
Sir Isaiah Berlin, latvijsko-britanski politični filozof judovskega rodu, * 6. junij 1909, Riga, Latvija, † 5. november 1997, Oxford, Anglija, Združeno Kraljestvo.
Poglej Retorika in Isaiah Berlin
Ivan Bessarion
Ivan Bessarion (tudi Janez Vesarion, Visarion), (Basil, grško Βασίλειος Βησσαρίων: Basileios Bessarion, ali Basilius), bizantinski humanist, teolog in filozof, * 2. januar 1403, Trebizond (Trapezunt), sedaj Trabzon ob Črnem morju, Turčija, † 18.
Poglej Retorika in Ivan Bessarion
Ivan Križanič
Ivan (Janez) Križanič, slovenski teolog in filozof, * 12. avgust 1843, Sv. Križ pri Ljutomeru, † 31. julij 1901, Sv.
Poglej Retorika in Ivan Križanič
Izokrat
Izókrat ali Isokrates (Ἰσοκράτης: Isokrátēs), starogrški retorik, * 436 pr. n. št., † 338 pr. n. št. Izokrat sodi med deset atiških retorikov, v času svojega življenja pa je bil verjetno eden najvplivnejših govornikov z znano šolo.
Poglej Retorika in Izokrat
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Retorika in Jezikoslovje
Jezuitski kolegij v Ljubljani
Cerkev sv. Jakoba v Ljubljani, v ozadju del jezuitskega kolegija v prvi polovici 17. stoletja Jezuitski kolegij v Ljubljani je bil ustanovljen leta 1597, razpuščen leta 1773 in obujen leta 2017.
Poglej Retorika in Jezuitski kolegij v Ljubljani
Jožef Pogačnik (pesnik)
Jožef Pogačnik (nem. Pogatschnigg), slovenski jezuit in pesnik, * 17. marec 1671, Celovec, † 26. avgust 1712, Ljubljana.
Poglej Retorika in Jožef Pogačnik (pesnik)
John Dee
John Dee, valižanski matematik, astronom, astrolog in geograf, * 13. julij 1527, London, Anglija, † 1608 ali 1609, Mortlake, London.
Poglej Retorika in John Dee
John Dryden
John Dryden, angleški pesnik, književni kritik in dramatik, * 9. avgust 1631, Aldwinche, Northamptonshire, Združeno kraljestvo, † 12. maj 1700, London.
Poglej Retorika in John Dryden
John F. Kennedy
John Fitzgerald Kennedy (znan tudi po inicialkah JFK), ameriški politik in predsednik, * 29. maj 1917, Brookline, Massachusetts, † 22. november 1963, Dallas, Teksas.
Poglej Retorika in John F. Kennedy
Josip Somrek
Josip Somrek, slovenski teolog in rimskokatoliški duhovnik.
Poglej Retorika in Josip Somrek
Jurij Trebizondski
Jurij Trebizondski (grški filozof, učenjak, humanist in prevajalec, * 3. april 1395, Kreta, † 1486, Rim. Jurij Trebizondski je bil predstavnik renesančnega humanizma. V metodologiji je bil pokristjanjeni aristotelovec.
Poglej Retorika in Jurij Trebizondski
Kalinik iz Petre
Kalinik (starogrško, Kallínikos) je priimek ali vzdevek Sutorija ali Svetorija (starogrško, Souetórios), znanega tudi kot Kalinik iz Petre, starogrškega zgodovinarja, retorika in sofista arabskega porekla, ki je ustvarjal v 3.
Poglej Retorika in Kalinik iz Petre
Karsten Troyke
Karsten Troyke (rojen kot Karsten Bertolt Sellhorn), nemški pevec judovske glasbe in igralec, * 14. avgust 1960, Vzhodni Berlin.
Poglej Retorika in Karsten Troyke
Kasij Longin
Kasij Longin, grški retorik, filozof in kritik, * 213, † 273, Palmira.
Poglej Retorika in Kasij Longin
Klasična gimnazija v Ljubljani
Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.
Poglej Retorika in Klasična gimnazija v Ljubljani
Kozma Ahačič
Kozma Ahačič, slovenski jezikoslovec in literarni zgodovinar, * 27. april 1976, Kranj, Slovenija.
Poglej Retorika in Kozma Ahačič
Kvintilijan
Mark Fabij Kvintilijan (lat. Marcus Fabius Quintilianus), rimski retorik španskega rodu.
Poglej Retorika in Kvintilijan
Laibach
Laibach (nemško ime za Ljubljano ali Ljubljanico; etimologija: mesto ob reki/potoku (Bach) ali močvirje; nemško Labach; Laubach.
Poglej Retorika in Laibach
Ljubezenski soneti
Ljubezenski soneti (Prešeren jih v rokopisu imenuje Ljubeznjeni sonetje) so cikel šestih Prešernovih sonetov in predstavljajo začetke Prešernovega sonetizma.
Poglej Retorika in Ljubezenski soneti
Lorenzo Valla
Lorenzo Valla (lorènco vàlla), italijanski humanist, filolog, filozof in zgodovinar, * 1407, Rim, Italija, † 1. avgust 1457, Rim.
Poglej Retorika in Lorenzo Valla
Lucij Anej Seneka
Lúcij Anêj Séneka (latinsko Lucius Annaeus Seneca; običajno samo Seneka ali Seneka mlajši; tudi Seneka Tragik ali Seneka Filozof), rimski stoiški filozof, politik, dramatik, * 3 pr. n. št., Kordova † 65, Rim.
Poglej Retorika in Lucij Anej Seneka
Luka Knafelj
Luka Knafelj, slovenski rimskokatoliški duhovnik, * okoli 1621, Ribnica na Dolenjskem, † 29. junij 1671, Dunaj.
Poglej Retorika in Luka Knafelj
Lukijan
Lukijan iz Samosate (grško Λουκιανὸς ὁ Σαμοσατεύς, latinsko Lucianus Samosatensis; cca 125 – po 180) je bil sirski retorik in zelo cenjen satirični pisec, ki je pisal v grščini, poznan je bil po izjemno bogatem opusu.
Poglej Retorika in Lukijan
Maksimijan
Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.
Poglej Retorika in Maksimijan
Mapuči
Mapuči (špansko: Mapuche), včasih tudi Araukanci, so južnoameriško staroselsko (indijansko) ljudstvo, ki živi v osrednjem delu Čila in deloma v Argentini.
Poglej Retorika in Mapuči
Marco Polo
Potovanje Marca Pola Marco Polo, beneški trgovec in raziskovalec, * 1254, domnevno Benetke, Beneška republika (danes Italija), † 8. januar 1324, Benetke.
Poglej Retorika in Marco Polo
Marija Vera
Marija Vera (rojena Frančiška Ksaverija Marija Epich), slovenska gledališka igralka in režiserka, * 22. november 1881, Kamnik, † 12. januar 1954, Ljubljana.
Poglej Retorika in Marija Vera
Mark Anej Lukan
Márk Anêj Lukán (latinsko Marcus Annaeus Lucanus), rimski pesnik, 3.
Poglej Retorika in Mark Anej Lukan
Martin Matek
Martin Matek, slovenski teolog in filozof, * 15. november 1860, Gornji Grad, † 23. junij 1930, Maribor.
Poglej Retorika in Martin Matek
Meliton Sardski
Iz Wikipedije, proste enciklopedije.
Poglej Retorika in Meliton Sardski
Metafora
Metáfora (metaforá – prenos) ali prispodóba je uporaba določene besede namesto druge, na podlagi nekatere njune skupne pomenske značilnosti.
Poglej Retorika in Metafora
Mihael Psel
Mihael Psel (Mihael Psellos), bizantinski književnik, filozof, politik in zgodovinar, * okoli 1017, verjetno Bizanc, Bizantinsko cesarstvo, † po 1078.
Poglej Retorika in Mihael Psel
Muza
''Invokacija muze'', William-Adolphe Bouguereau Muze (starogrško Μοῦσαι) so bile v grški mitologii boginje umetnosti in znanosti.
Poglej Retorika in Muza
Narcistično vodenje
Sigmund Freud (1931) je narcistični osebnostni tip definiral kot posameznika, katerega glavni interes je samo ohranitev, je samostojen in ga je nemogoče ustrahovati.
Poglej Retorika in Narcistično vodenje
Niccolò Zucchi
Niccolò Zucchi, italijanski jezuit, astronom in fizik, * 6. december 1586, Parma, vojvodini Parma in Piacenza, † 21. maj 1670, Rim, Italija.
Poglej Retorika in Niccolò Zucchi
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Poglej Retorika in Nikolaj Kopernik
Odeon (zgradba)
Odeon je ime za več antičnih grških in rimskih stavb, zgrajenih za glasbene predstave: pevske vaje, glasbene predstave, poezijo in podobno.
Poglej Retorika in Odeon (zgradba)
Olimp
Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.
Poglej Retorika in Olimp
Papež Benedikt XIV.
Papež Benedikt XIV. (rojen kot Prospero Lorenzo Lambertini), je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 31. marec 1675, Bologna, † 3. maj 1758 Rim. Papež je bil med letoma 1740 in 1758.
Poglej Retorika in Papež Benedikt XIV.
Parodija
Parodija je besedilo, ki z ironičnim, satiričnim ali zabavnim namenom karikira oziroma ob vrednostno znižani tematiki ali stilu uporablja znano – cenjeno, klasično, aktualno itd.
Poglej Retorika in Parodija
Pavol Jozef Šafárik
Pavol Jozef Šafárik (češ. Pavel Josef Šafařík), slovaško-češki filolog, pesnik, slavist, literarni zgodovinar, zgodovinar in etnograf, * 13. maj 1795, Kobeliarovo, † 26. junij 1861, Praga.
Poglej Retorika in Pavol Jozef Šafárik
Pesme za pokušino
Pesme za pokušino Pesme za pokušino (1806) so dolgo veljale za prvo izvirno samostojno slovensko pesniško zbirko posvetnih umetnih pesmi, njihov avtor Valentin Vodnik pa za prvega slovenskega pesnika.
Poglej Retorika in Pesme za pokušino
Pesniški jezik
Pesniški jezik se imenuje tudi umetnostni jezik in je kot jezikovna zvrst, v kateri izstopa poetična funkcija, uporabljen v literarnih delih.
Poglej Retorika in Pesniški jezik
Peter Damiani
Peter Damiani (ali Pier Damiani), benediktinski menih, škof, kardinal, svetnik in cerkveni učitelj, * okoli 1007, † 21.
Poglej Retorika in Peter Damiani
Petrus Ramus
Petrus Ramus (francosko Pierre de la Ramée), francoski renesančni humanist, matematik, logik, filozof, retorik in pedagog, * 1515, vas Cuts, Pikardija, Francija, † 26. avgust, 1572, Pariz, Francija.
Poglej Retorika in Petrus Ramus
Poetika (Aristotel)
Naslovnica komentirane slovenske izdaje iz 1982. Poetika ali O pesniški umetnosti (gr. Περὶ ποιητικῆς, lat. De Poetica) je spis grškega filozofa Aristotela iz 335 pr.
Poglej Retorika in Poetika (Aristotel)
Polihimnija
Polihimnija na sliki Francesca del Cosse Polihimnija (starogrško: Polihímnia, Polímnia) je bila muza resne glasbe v grški mitologiji.
Poglej Retorika in Polihimnija
Poosebljenje
Poosébljenje ali poosebítev (s tujko personifikácija) je največkrat z žensko figuro predstavljena ideja, abstraktni pojem, čustvo...
Poglej Retorika in Poosebljenje
Porfirij Tirski
Porfirij, starogrški novoplatonistični filozof, * 234, Tir, Libanon, † 309, Rim.
Poglej Retorika in Porfirij Tirski
Pravna fakulteta v Mariboru
Logotip Pravne fakultete Univerze v Mariboru Pravna fakulteta (kratica PF) v Mariboru je članica Univerze v Mariboru.
Poglej Retorika in Pravna fakulteta v Mariboru
Prižnica Sienske stolnice
Prižnica v Sienski stolnici je osmerokotna zgradba v Sienski stolnici, ki so jo oblikovali Nicola Pisano in njegovi pomočniki Arnolfo di Cambio, Lapo di Ricevuto in Nicolasov sin Giovanni Pisano med jesenjo 1265 in jesenjo 1268.
Poglej Retorika in Prižnica Sienske stolnice
Prokl
Prokl (Proklus), tudi Likej Diadoh, grški filozof in matematik, * 8. februar 411, Konstantinopel, (sedaj Istanbul, Turčija), † 17. april 485, Atene, Grčija.
Poglej Retorika in Prokl
Protagora
Protágora (), antični grški filozof, utemeljitelj sofistike, * 490 pr. n. št., Abdera, † 420 pr. n. št..
Poglej Retorika in Protagora
Proza
Próza je izrazna oblika v besedni komunikaciji, za katero je za razliko od poezije značilno besedilo v nevezani besedi in katere osnovna enota je stavek.
Poglej Retorika in Proza
Publij Kornelij Tacit
Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.
Poglej Retorika in Publij Kornelij Tacit
Razumnost
Razumnost (latinsko prudentia, skrajšano iz providentia, kar pomeni 'gledati naprej, modrost') je sposobnost upravljanja in discipliniranja z uporabo razuma.
Poglej Retorika in Razumnost
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Retorika in René Descartes
Renesančna filozofija
Za renesanso je značilno obujanje grško-rimske klasike, njene umetnosti in "filozofskih izročil".
Poglej Retorika in Renesančna filozofija
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Retorika in Renesansa
Rihard Brumat
Rihard Brumat (tudi Rihard Brumati in Rihard Brumatti), slovenski rimskokatoliški duhovnik, redovnik, nabožni pisatelj in zgodovinar, * 24. april 1658, Gorica, † 9. marec 1719, Trst.
Poglej Retorika in Rihard Brumat
Rodolphus Agricola
Rodolphus Agricola (s pravim imenom Roelof Huysman), nizozemski renesančni humanist, filozof, filolog, prevajalec, diplomat, pedagog, glasbenik in športnik, * 17. februar 1444, Baflo, Groningen, Nizozemska, † 27. oktober 1485, Heidelberg, Nemčija.
Poglej Retorika in Rodolphus Agricola
Saša Vuga
Saša Vuga, slovenski pisatelj, dramaturg, scenarist, urednik in akademik, * 8. februar 1930, Most na Soči, Slovenija, † 25. december 2016, Ljubljana.
Poglej Retorika in Saša Vuga
Samostan Tatev
Samostan Tatev (armensko: Տաթևի վանք Tat'evi vank') je armenski apostolski samostan iz 9.
Poglej Retorika in Samostan Tatev
Sedem čudes starega veka
Sedem čudes starega veka (z leve na desno, z vrha do dna): Keopsova piramida, Babilonski viseči vrtovi, Artemidini tempelj, Zevsov kip v Olimpiji, Mavzolova grobnica v Halikarnasu, Rodoški kolos, Aleksandrijski svetilnik Sedem čudes starega veka je sedem zgradb, ki simbolizirajo največje arhitekturne znamenitosti, ki jih je zgradil človek v starem veku.
Poglej Retorika in Sedem čudes starega veka
Sedem svobodnih umetnosti
Sedem svobodnih umetnosti ali lat.
Poglej Retorika in Sedem svobodnih umetnosti
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Retorika in Seznam filozofskih vsebin
Silepsa
Silepsa je skladenjska retorična figura, v kateri se ob izpustu enega stavčnega člena, navadno povedka, njemu podrejene odnosnice (predmeti, prilastki) povezujejo s preostalim stavčnim členom, ki takšno slovnično vlogo še lahko izpolnjuje, s čimer pride do neujemanja med pomensko in slovnično zgradbo.
Poglej Retorika in Silepsa
Sinestetičnost
Sinestétičnost, sinestezíja (grško synaithesis.
Poglej Retorika in Sinestetičnost
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Retorika in Skladnja
Sklicevanje na naravo
desno Sklicevanje na naravo je argument ali retorična taktika, kjer se izjavlja vsaj eno od naslednjih trditev: »Nekaj je dobro, ker je naravno.« »Nekaj je slabo, ker je nenaravno.« Običajno gre za neveljaven argument, saj je implicitna (neizjavljena) osnovna predpostavka, da »je to, kar je naravno, dobro«, po navadi irelevantna, v praksi brez razumsko prepričljivega pomena, ali pa gre preprosto za mnenje, in ne dejstvo.
Poglej Retorika in Sklicevanje na naravo
Slam (poezija)
Slam (tudi spoken word poetry, govorjena beseda, slam poezija ali performance poezija) je literarna zvrst, ki se glede na zvrsti poezije uvršča pod liriko.
Poglej Retorika in Slam (poezija)
Sofistika
Sofistika (gr. sophistes, modrec; tisti, ki se ukvarja z modrostjo) pomeni danes namerno rabo prikritih zmot in paradoksov' v argumentaciji.
Poglej Retorika in Sofistika
Spektakularizacija, emocionalizacija in personalizacija politike
Spektakularizacija, emocionalizacija in personifikacija se v sodobni politiki vežejo na ravnanje v političnem prostoru, ki ga je moč zavestno ali nezavestno zaznati.
Poglej Retorika in Spektakularizacija, emocionalizacija in personalizacija politike
Stilistika
Stilistika je nauk o slogu in je poleg metrike (meroslovja) ter poetike (nauka o vrstah in oblikah besedne umetnosti) poglavje literarne teorije.
Poglej Retorika in Stilistika
Svetonij
Gaj Svetonij Trankvil (latinsko) je bil rimski zgodovinar, pisec in državni uradnik, * okoli 69, † po letu 122.
Poglej Retorika in Svetonij
Tekstna kritika
Tekstna kritika ali besedilna kritika (tudi tekstologija, ekdotika) je pomožna filološka disciplina oz.
Poglej Retorika in Tekstna kritika
Teodor iz Mopsuestije
Teodor iz Mopsuestije, škof, največji ekseget antiohijske šole, * 350 Antiohija (Sirija), † 428 Mopsuestija (današnja Turčija).
Poglej Retorika in Teodor iz Mopsuestije
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Poglej Retorika in Teodozij I.
Teodozij II.
Teodozij II. (Flavius Theodosius Junior Augustus), tudi Teodozij Mlajši in Teodozij Lepopisec, cesar Bizantinskega cesarstva od leta 408 do 450, * 10.
Poglej Retorika in Teodozij II.
Teorija raznoterih inteligentnosti
Teorija raznoterih inteligentnosti je teorija, ki jo je leta 1983 razvil ameriški psiholog Howard Gardner.
Poglej Retorika in Teorija raznoterih inteligentnosti
Tit Livij
Tit Livij, rimski zgodovinar, * okoli 59 pr. n. št., Padova, † 17 n. št.
Poglej Retorika in Tit Livij
Tradicija
Tradicija je (iz lat. trodare.
Poglej Retorika in Tradicija
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Retorika in Trakija
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Poglej Retorika in Univerza
Univerza al-Karauin
Al-Karauin (arabsko 'جامعة القرويين, Jāma`at al-Qarawīīn) je univerza v Fesu, Maroko, ki je najstarejša neprekinjeno delujoča visokošolska ustanova na svetu.
Poglej Retorika in Univerza al-Karauin
Univerza v Bologni
Univerza v Bologni, uradno Alma Mater Studiorum - Università di Bologna, je po raznih virih najstarejša univerza v Evropi.
Poglej Retorika in Univerza v Bologni
Univerza v Konstantinoplu
Cesarska univerza Konstantinopla, znana tudi kot univerza Magnaure (Grško: Πανδιδακτήριον της Μαγναύρας), je bila v vzhodnorimskem imperiju ustanovljena leta 425 in je prva univerza v Evropi, ki danes še obstaja v republiki Turčiji.
Poglej Retorika in Univerza v Konstantinoplu
Victoria Welby
Victoria, Lady Welby, angleška samoizobražena filozofinja jezika, glasbenica in umetnica akvarela, * 27. april 1837, London, Združeno kraljestvo, † 29. marec 1912, London, Združeno kraljestvo.
Poglej Retorika in Victoria Welby
Volbenk Inocenc Erberg
Volbenk Inocenc Erberg jezuit iz rodbine Erberg, * 7. oktober 1694, Ljubljana, † (?) 1766?, Paragvaj??.
Poglej Retorika in Volbenk Inocenc Erberg
Winston Churchill
The Right Honourable sir Winston Leonard Spencer Churchill, britanski novinar, častnik, državnik, slikar, pisatelj, nobelovec, * 30. november 1874, Blenheim Palace, Woodstock, grofija Oxfordshire, Anglija, † 24. januar 1965, London.
Poglej Retorika in Winston Churchill
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Retorika in Zgodovina Rimskega cesarstva
Znanstvenokritična izdaja
Znanstvenokritična (tudi znanstvena ali kritična) izdaja nekega, večinoma starejšega besedila, vsebuje uvod, faksimile in različne prepise besedila: diplomatski (starejše: diplomatični), kritični in fonetični prepis, poleg tega pa tudi prevod v sodoben jezik, lahko tudi v druge jezike.
Poglej Retorika in Znanstvenokritična izdaja
Prav tako znan kot Govorništvo.