Kazalo
158 odnosi: Afrika, Aleksander Veliki, Alfred Jodl, Alkohol, Alois Hitler, Anschluss, Antisemitizem, Armada, Asimilacija (sociologija), Avstrija, Avstrijci, Avstro-Ogrska, Avtocesta, Železniški prevoz, Češka, Češkoslovaška, Bavarska, Belgija, Bencin, Benito Mussolini, Berlin, Bitka na Somi (1916), Bitka za Stalingrad, Blondi, Bog, Bolnišnica, Cerkev (organizacija), Danska, Diktator, Diktatura, Društvo narodov, Druga svetovna vojna, Dunaj, Eva Braun, Evgenika, Evropa, Evtanazija, Fašizem, Führer, Francija, Franklin Delano Roosevelt, Franz von Papen, Genocid, Gospodarstvo, Hans Krebs, Hans-Ulrich Wehler, Havaji, Hegemonija, Heinrich Himmler, Hitlerjev brezokec, ... Razširi indeks (108 več) »
- Ljudje s Parkinsonovo boleznijo
- Nekdanji rimokatoličani
- Osebnosti leta revije Time
- Totalitarizem
- Umetniki, ki so storili samomor
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Adolf Hitler in Afrika
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Adolf Hitler in Aleksander Veliki
Alfred Jodl
Alfred Jodl na Nürnberških procesih Alfred Jodl, nemški general, * 10. maj 1890, Würzburg, † 16. oktober 1946, Nürnberg.
Poglej Adolf Hitler in Alfred Jodl
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Poglej Adolf Hitler in Alkohol
Alois Hitler
Alois Hitler (rojen kot Alois Schicklgruber), avstrijski carinski uradnik, * 7. junij 1837, Strones, Spodnja Avstrija, Avstrijsko cesarstvo, † 3. januar 1903, Leonding, Zgornja Avstrija, Avstro-Ogrska.
Poglej Adolf Hitler in Alois Hitler
Anschluss
Adolf Hitler razglaša Anschluss na dunajskem Heldenplatzu, 15. marec 1938 Anschluss (nemško:, tudi Anschluß ali poslovenjeno anšlus) je nemški izraz za aneksijo Avstrije Tretjemu rajhu 13.
Poglej Adolf Hitler in Anschluss
Antisemitizem
Karikatura Rothschilda z rokami na Zemlji (Charles Léandre, 1898) Ántisemitízem je sovražna nastrojenost proti Judom kot verski, etnični ali rasni skupini, ki lahko zavzema vse od posameznikove nastrojenosti, do organiziranega sovraštva.
Poglej Adolf Hitler in Antisemitizem
Armada
Armada (angleško Army; nemško Armee) je nestalna vojaška formacija, ki zaradi svoje velikosti izvaja tako taktično kot strateško bojevanje.
Poglej Adolf Hitler in Armada
Asimilacija (sociologija)
Asimilacija je v sociologiji proces prilagajanja posameznika na značilnosti neke skupine, drugega naroda.
Poglej Adolf Hitler in Asimilacija (sociologija)
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Adolf Hitler in Avstrija
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Poglej Adolf Hitler in Avstrijci
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Adolf Hitler in Avstro-Ogrska
Avtocesta
Avtocesta A2, klanec Medvedjek na dolenjskem kraku. Ávtocésta je cesta, namenjena daljinskemu prometu motornih vozil, z izvennivojskimi križišči in dvema fizično ločenima smernima voziščema, na katerih sta po dva ali več prometnih pasov (vozni, prehitevalni, počasni, pospeševalni, zaviralni) za vsako prometno smer ter odstavni pas ali odstavne niše.
Poglej Adolf Hitler in Avtocesta
Železniški prevoz
Slovenskih železnic Kompozicija tovornega vlaka Železniški postaji Ljubljana Železniški transport tudi železniški prevoz, je voden način kopenskega transporta, za prevoz potnikov in blaga s tirnimi vozili, ki vozijo po železniških tirih.
Poglej Adolf Hitler in Železniški prevoz
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Adolf Hitler in Češka
Češkoslovaška
desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.
Poglej Adolf Hitler in Češkoslovaška
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Adolf Hitler in Bavarska
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Adolf Hitler in Belgija
Bencin
Bencin je mešanica lahkih ogljikovodikov, kar z drugimi besedami pomeni, da je sestavljen iz ogljikovih in vodikovih atomov združenih v verigah.
Poglej Adolf Hitler in Bencin
Benito Mussolini
Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.
Poglej Adolf Hitler in Benito Mussolini
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Adolf Hitler in Berlin
Bitka na Somi (1916)
Bitka na Somi je trajala med julijem in novembrom 1916.
Poglej Adolf Hitler in Bitka na Somi (1916)
Bitka za Stalingrad
Bitka za Stalingrad ali stalingrajska bitka je bila ena od bitk druge svetovne vojne.
Poglej Adolf Hitler in Bitka za Stalingrad
Blondi
Blondi leta 1942 Blondi (1941–29. april 1945) je bila samica nemškega ovčarja v lasti Adolfa Hitlerja; ta jo je še kot mladičko dobil v dar od Martina Bormanna leta 1941.
Poglej Adolf Hitler in Blondi
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Adolf Hitler in Bog
Bolnišnica
Bolníšnica ali bólnica je ustanova, ki izvaja in nudi profesionalno zdravstveno oskrbo s strani profesionalnega zdravstvenega osebja (zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci).
Poglej Adolf Hitler in Bolnišnica
Cerkev (organizacija)
Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.
Poglej Adolf Hitler in Cerkev (organizacija)
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Adolf Hitler in Danska
Diktator
Kim il-sung (Severna Koreja) Iraka. Diktátor je vladar države, ki odloča o vseh državnih zadevah.
Poglej Adolf Hitler in Diktator
Diktatura
Diktatura, tudi diktatorstvo, je politična ureditev, v kateri ima vladajoči razred, največkrat pa posameznik, neomejeno oblast.
Poglej Adolf Hitler in Diktatura
Društvo narodov
Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.
Poglej Adolf Hitler in Društvo narodov
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Adolf Hitler in Druga svetovna vojna
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Adolf Hitler in Dunaj
Eva Braun
Eva Anna Paula Braun Hitler, nemška manekenka in fotografinja * 6. februar 1912, München, Bavarska, Nemčija, † 30. april 1945, Berlin, Nemčija.
Poglej Adolf Hitler in Eva Braun
Evgenika
Evgenika je družbena filozofija, ki zagovarja izboljševanje človeških dednih lastnosti z različnimi oblikami posegov.
Poglej Adolf Hitler in Evgenika
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Adolf Hitler in Evropa
Evtanazija
Evtanazija (grško εὐθανασία euthanasía, sestavljena iz εὔ eu – dober in θάνατος thánatos – smrt) je povzročitev ali pospešitev smrti, da bi se trpečemu in neozdravljivemu bolniku odpravilo trpljenje.
Poglej Adolf Hitler in Evtanazija
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Poglej Adolf Hitler in Fašizem
Führer
Naziv je nosil Adolf Hitler Führer (polni nemški naziv der Führer; slovensko vodja, firer) je naziv, ki ga je imel Adolf Hitler v času tretjega rajha.
Poglej Adolf Hitler in Führer
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Adolf Hitler in Francija
Franklin Delano Roosevelt
Franklin Delano Roosevelt, ameriški politik, predsednik ZDA, pravnik, * 30. januar 1882, Hyde Park, New York, † 12. april 1945, Warm Springs, Georgia, ZDA.
Poglej Adolf Hitler in Franklin Delano Roosevelt
Franz von Papen
Franz Joseph Hermann Michael Maria von Papen zu Köningen, nemški politik, diplomat in častnik, * 29. oktober 1879, Werl, Nemčija, † 2. maj 1969, Obersasbach, Nemčija.
Poglej Adolf Hitler in Franz von Papen
Genocid
Genocíd (grško genos - rod + latinsko occidere - ubiti) ali rodomòr je vsakršno sistematično uničevanje katerekoli narodnostne, etnične, rasne ali verske skupine z namenom v celoti ali delno uničiti to skupino.
Poglej Adolf Hitler in Genocid
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Poglej Adolf Hitler in Gospodarstvo
Hans Krebs
Hans Krebs, nemški general, * 4. marec 1898, † 2. maj 1945 Berlin.
Poglej Adolf Hitler in Hans Krebs
Hans-Ulrich Wehler
Hans-Ulrich Wehler, nemški zgodovinar, * 11. september 1931, Freudenberg, Severno Porenje - Vestfalija, † 5. julij 2014, Bielefeld, Severno Porenje - Vestfalija.
Poglej Adolf Hitler in Hans-Ulrich Wehler
Havaji
Haváji so otočje v Tihem oceanu in zadnja, 50.
Poglej Adolf Hitler in Havaji
Hegemonija
Hegemonija ali nadvlada, prevlada, je političen, kulturni ali ekonomski vpliv ali dominacija enega naroda, družbe ali skupine nad drugim.
Poglej Adolf Hitler in Hegemonija
Heinrich Himmler
Heinrich Luitpold Himmler, nemški nacistični častnik in poslovnež, * 7. oktober 1900, München, † 23. maj 1945, Lüneburg.
Poglej Adolf Hitler in Heinrich Himmler
Hitlerjev brezokec
Hitlerjev brezokec (znanstveno ime Anophthalmus hitleri) je jamski hrošč iz družine krešičev (Carabidae), slovenski endemit, ki so ga odkrili samo v nekaj jamah na Celjskem.
Poglej Adolf Hitler in Hitlerjev brezokec
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Poglej Adolf Hitler in Hladna vojna
Holokavst
Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.
Poglej Adolf Hitler in Holokavst
Homoseksualnost
Mavrična zastava, simbol homoseksualnosti Istospolna usmerjenost ali homoseksualnost je erotično nagnjenje do pripadnika istega spola.
Poglej Adolf Hitler in Homoseksualnost
Invalidnost
Mednarodna oznaka za ''dostopno invalidom'' Invalidnost je trajna telesna ali duševna okvara posameznika, ki je z medicinskim zdravljenjem ali rehabilitacijo ni mogoče odpraviti.
Poglej Adolf Hitler in Invalidnost
Iperit
Iperit (tudi gorčični plin) je bojni plin iz družine mehurjevcev.
Poglej Adolf Hitler in Iperit
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Adolf Hitler in Italija
Izrael
Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.
Poglej Adolf Hitler in Izrael
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Adolf Hitler in Japonska
Jez
Jez Kurobe Jez je gradbena struktura, ki z zadrževanjem vode preprečuje poplavljanje, obenem pa shranjuje vodo in omogoča namakanje v sušnih obdobijih.
Poglej Adolf Hitler in Jez
Joseph Goebbels
Paul Joseph Goebbels, nemški nacistični politik, * 29. oktober 1897, Rheydt, † 1. maj 1945, Berlin.
Poglej Adolf Hitler in Joseph Goebbels
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Adolf Hitler in Judje
Judovstvo
Júdovstvo, žídovstvo ali judaízem je abrahamska religija; vera in kultura Judov.
Poglej Adolf Hitler in Judovstvo
Kancler Nemčije
Kancler Nemčije je naziv visokega javnega funkcionarja Nemčije, ki je v zgodovini države pripadal nosilcem različnih funkcij, od leta 1949 pa z njim označujemo zveznega kanclerja Zvezne republike Nemčije, vodjo Vlade Zvezne republike Nemčije – položaj, primerljiv s predsednikom vlade v drugih državah s parlamentarno ureditvijo.
Poglej Adolf Hitler in Kancler Nemčije
Kapitulacija
Kapitulacija, tudi vdaja, pomeni v vojaškem izrazoslovju prenehanje oboroženega odpora in podreditev državi zmagovalki.
Poglej Adolf Hitler in Kapitulacija
Karl Dönitz
Karl Dönitz, nemški admiral, * 16. september 1891, Grünau, Berlin, † 24. december 1980, Aumühle, Hamburg.
Poglej Adolf Hitler in Karl Dönitz
Karl Haushofer
Karl Haushofer, nemški general in geopolitik, * 27. avgust 1869, München, † 10. marec 1946, Pähl.
Poglej Adolf Hitler in Karl Haushofer
Karl Lueger
Karl Lueger, avstrijski pravnik, politik in poslanec, * 24. oktober 1844, † 10. marec 1910.
Poglej Adolf Hitler in Karl Lueger
Klara Hitler
Klara Hitler, mama Adolfa Hitlerja, nemškega Führerja in voditelja nacistične Nemčije, * 12. avgust 1860, † 21. december 1907.
Poglej Adolf Hitler in Klara Hitler
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Adolf Hitler in Komunizem
Koncentracijsko taborišče
Sobe sovjetskih koncentracijskih taborišč Gulag Koncentracijsko taborišče (kratica KT) je posebna oblika taborišča oziroma organizacije, ki množično zapira nasprotnike; v skrajni obliki pa je namenjeno tudi njihovemu organiziranemu pobijanju.
Poglej Adolf Hitler in Koncentracijsko taborišče
Kristalna noč
Kristalna noč (nemško Kristallnacht, tudi Pogromnacht) je pogrom nad Judi, tako poimenovan zaradi razbitih izložb trgovin v lasti judovskih trgovcev.
Poglej Adolf Hitler in Kristalna noč
Kurt von Schleicher
Kurt Ferdinand Friedrich Hermann von Schleicher, nemški general in politik,* 7. april 1882, Brandenburg an der Havel, Nemčija, † 30. junij 1934, Brandenburg an der Havel, Nemčija.
Poglej Adolf Hitler in Kurt von Schleicher
Legenda o nožu v hrbet
Avstrijska razglednica iz leta 1919; na njej je karikatura Juda, ki zabada nož v hrbet nemškemu vojaku Legenda o nožu v hrbet je bilo stališče desničarskih krogov v Nemčiji po letu 1918, da nemška vojska ni izgubila prve svetovne vojne na bojišču, temveč so jo izdali domači civilisti, zlasti republikanci, ki so v t.
Poglej Adolf Hitler in Legenda o nožu v hrbet
Leni Riefenstahl
Berta Helene Amalie »Leni« Riefenstahl, nemška igralka, režiserka in producentka, * 22. avgust 1902, Berlin, Nemčija, † 8. september 2003, Pöcking.
Poglej Adolf Hitler in Leni Riefenstahl
Linz
Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.
Poglej Adolf Hitler in Linz
Ločitev oblasti
Ločitev oblasti ali delitev oblasti je izraz, ki se v demokratičnih državah uporablja za razpršitev moči med različnimi akterji v državi.
Poglej Adolf Hitler in Ločitev oblasti
Magda Goebbels
Johanna Maria Magdalena »Magda« Goebbels, nemška političarka in propagandistka * 11. november 1901 Berlin, Nemško Cesarstvo, † 1. maj 1945 Berlin, Tretji rajh Magda Goebbels je bila žena propagandnega ministra nacistične Nemčije, Josepha Goebbelsa.
Poglej Adolf Hitler in Magda Goebbels
Marksizem
Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.
Poglej Adolf Hitler in Marksizem
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Adolf Hitler in München
Münchenski sporazum
Ciano pred podpisom sporazuma. Münchenski sporazum je bil dogovor med vojaškimi silami Evrope, podpisan v noči z 29.
Poglej Adolf Hitler in Münchenski sporazum
Moj boj
Moj boj (nemško Mein Kampf) je pragmatična knjiga, ki jo leta 1923, med prestajanjem zaporne kazni v landesberški trdnjavi, napisal Adolf Hitler.
Poglej Adolf Hitler in Moj boj
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Adolf Hitler in Moravska
Nacionalizem
Nacionalizem je ideologija in gibanje, ki se zavzema za interese naroda z namenom pridobitja in ohranjanja suverenosti (samouprave) nad svojo domovino.
Poglej Adolf Hitler in Nacionalizem
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja.
Poglej Adolf Hitler in Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Poglej Adolf Hitler in Nacionalsocializem
Napad na Pearl Harbor
Napad na Pearl Harbor je bil japonski letalski in pomorski napad na ameriško pomorsko oporišče Pearl Harbor na otoku Oahu na Havajih.
Poglej Adolf Hitler in Napad na Pearl Harbor
NATO
Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.
Poglej Adolf Hitler in NATO
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Adolf Hitler in Nemčija
Nemčizem
koroškem plebiscitu leta 1920: »Mama, ne ''štimajte'' glasujte za Jugoslavijo, kar moram ''ajnrukat'' v vojsko za kralja Petra!« Ležeče zapisani besedi sta germanizma. Nemčízem ali germanízem je prvina nemščine v kakem drugem jeziku, na primer slovenščini.
Poglej Adolf Hitler in Nemčizem
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Adolf Hitler in Nemško cesarstvo
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Adolf Hitler in Nemci
Neville Chamberlain
Neville Chamberlain, rojen kot Arthur Neville Chamberlain, britanski konzervativni politik, * 18. marec 1869, Edgbaston, Birmingham, Anglija, † 9. november 1940, Heckfield, Hampshire, Anglija.
Poglej Adolf Hitler in Neville Chamberlain
Newyorška borza
Newyorška borza Newyorška borza (The New York Stock Exchange s kratico NYSE in drugim imenom »Big Board«) je borza velemesta New York.
Poglej Adolf Hitler in Newyorška borza
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Adolf Hitler in Nizozemska
Normandija
Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.
Poglej Adolf Hitler in Normandija
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Adolf Hitler in Norveška
Olimpijske igre
Olimpijski krogi so se kot znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920 Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto.
Poglej Adolf Hitler in Olimpijske igre
Operacija Barbarossa
Operacija Barbarosa je bilo kodno ime za invazijo oboroženih sil Sil osi na Sovjetsko zvezo 22.
Poglej Adolf Hitler in Operacija Barbarossa
Otroci družine Goebbels
Joseph in Holdine. Na tej sliki je prikazan tudi Harald, ki je bil ob fotografiranju odsoten na vojaških dolžnostih. Goebbelsove otroke je sestavljalo pet hčera in en sin, ki so se rodili nemškemu nacističnemu propagantnemu ministru Josephu Goeebelsu in njegovi ženi Magdi Goebbels.
Poglej Adolf Hitler in Otroci družine Goebbels
Otto von Bismarck
Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck (imenovan tudi železni kancler), princ Bismarcka, grof Bismarck-Schönhausen, vojvoda Lauenburga (nemško Otto Fürst von Bismarck, Graf von Bismarck-Schönhausen, Herzog zu Lauenburg), pruski (nemški) diplomat, politik, kancler in pisatelj, * 1.
Poglej Adolf Hitler in Otto von Bismarck
Pacifizem
Pacifízem (latinsko pax, pacis »mir« + făcĕre »storiti«) ali mirôvništvo je ideološko in politično gibanje, ki izhaja iz etične obsodbe uporabe vsake sile in zahteva brezpogojno vzdrževanje mira.
Poglej Adolf Hitler in Pacifizem
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Adolf Hitler in Pariz
Parlamentarni sistem
Parlamentarni sistem, znan tudi pod imenom parlamentarizem, je politični sistem, kjer zakonodajno vejo oblasti predstavlja parlament.
Poglej Adolf Hitler in Parlamentarni sistem
Partizan
Partizán (francosko partisan - partisan, pristaš, prostovoljni udeleženec, privrženec) je splošni naziv za ljudskega borca, gverilca, borca v uporniških enotah, lahko pa označuje tudi udeležence narodnoosvobodilnega boja sploh: ruski, francoski, italijanski, jugoslovanski, grški, albanski, bolgarski, slovaški, slovenski partizani.
Poglej Adolf Hitler in Partizan
Paul von Hindenburg
Paul Ludwig Hans Anton von Hindenburg und Beneckendorff, nemški maršal, plemič in politik, * 2. oktober, 1847, Posen, Nemško cesarstvo (sedaj Poljska), † 2. avgust, 1934 posestvo Neudeck, Prusija, Tretji rajh (sedaj Ogrodzieniec, Varminsko-mazursko vojvodstvo, Poljska).
Poglej Adolf Hitler in Paul von Hindenburg
Philippe Pétain
Henri Philippe Benoni Omer Joseph Pétain, bolj znan kot Philippe Petain ali kar Maršal Petain, francoski general in častnik, * 24. april 1856, Cauchy-à-la-Tour, Pas-de-Calais, Francija, † 23. julij 1951, Île d'Yeu, Vendée, Francija.
Poglej Adolf Hitler in Philippe Pétain
Plakat
''Političnopropagandni plakat iz leta 1949'' Plakát ali lepák je velik kos papirja, ki visi na zidu ali drugi površini.
Poglej Adolf Hitler in Plakat
Poddesetnik
Poddesetnik je drugi najnižji vojaški čin v Slovenski vojski in prvi čin, ki ima posebno oznako.
Poglej Adolf Hitler in Poddesetnik
Politična stranka
Politična stranka je organizacija, ki si prizadeva priti na oblast ali vsaj dobiti čim večji vpliv na izvajanje državne politike.
Poglej Adolf Hitler in Politična stranka
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Adolf Hitler in Poljska
Poljska kampanja (1939)
Poljska kampanja (na Poljskem tudi Septembrska kampanja/Kampania wrześniowa in Obrambna vojna leta 1939/Wojna obronna 1939 roku; v Nemčiji pa poljska kampanja/Polenfeldzug, nemško operacijsko ime Fall Weiβ/Zadeva Belo; tudi poljsko-nemška vojna leta 1939) je naziv za vojaško kampanjo, ki predstavlja začetni del druge svetovne vojne.
Poglej Adolf Hitler in Poljska kampanja (1939)
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Adolf Hitler in Praga
Predsednik
Predsednik (etimološko iz latinskih korenov prae- »pred« + sedere »sedeti«; torej »tisti, ki sedi na čelu pred vsemi«) je navadno izvoljeni najvišji funkcionar kake države, ustanove ali organizacije.
Poglej Adolf Hitler in Predsednik
Predsednik vlade
Predsednik vlade (tudi minístrski predsédnik ali premier) je vodja vlade.
Poglej Adolf Hitler in Predsednik vlade
Prostozidarstvo
Šestilo in pravokotno ravnilo: prostozidarski »logotip«. Prostozidárstvo (tudi masónstvo ali framasónstvo) je mednarodno »bratsko« društvo.
Poglej Adolf Hitler in Prostozidarstvo
Protokoli sionskih modrecev
Naslovna stran ameriške izdaje ''Protokolov'' iz leta 1934 (''Patriotic Publishing co, ''Chicago) Uokvirjeno besedilo opozarja, da je za »te dokumente v Sovjetski Rusiji zagrožena smrtna kazen.« Reprodukcija ruske izdaje Sergeja Nilusa iz leta 1905, objavljena v ''Praemonitus Praemunitus'' (1920).
Poglej Adolf Hitler in Protokoli sionskih modrecev
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Adolf Hitler in Prva svetovna vojna
Radar
Radarski sprejemnik za raziskavo vesolja RADAR (tudi radar; angleško RAdio Detection And Ranging) je kratica, ki označuje Radijsko detekcijo in rangiranje (nekje je kratica opisana kot Radio Aircraft Detecting and Ranging, pomeni isto, le dodana je omemba letal).
Poglej Adolf Hitler in Radar
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Poglej Adolf Hitler in Rdeča armada
Reichstag
Stavba Reichstag 19. stoletju Reichstag je stavba v Berlinu, sedež Bundestaga - nemškega parlamenta.
Poglej Adolf Hitler in Reichstag
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Adolf Hitler in Rimskokatoliška cerkev
Romi
Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki.
Poglej Adolf Hitler in Romi
Samomor
Samomòr (tudi suicíd, latinsko sui caedere - ubiti samega sebe) je dejanje, s katerim človek sam namerno povzroči svojo smrt, oziroma si vzame življenje.
Poglej Adolf Hitler in Samomor
Seznam nemških politikov
Seznam nemških politikov.
Poglej Adolf Hitler in Seznam nemških politikov
Seznam predsednikov Nemčije
Seznam predsednikov Nemčije.
Poglej Adolf Hitler in Seznam predsednikov Nemčije
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Adolf Hitler in Sicilija
Sile osi
Zastave Nemčije, Japonske in Italije Sile osi je naziv za vojaško zvezo držav, ki so se v drugi svetovni vojni borile proti zavezniškim silam.
Poglej Adolf Hitler in Sile osi
Sinagoga
Sinagoga v Budimpešti Sinagoga (po grškem synagōgē 'shod', hebrejsko בית כנסת, latinizirano bet ha-knesset; dobesedno »hiša zbora«; jidiš שול shul) je judovski verski objekt, v katerem se izvaja versko čaščenje.
Poglej Adolf Hitler in Sinagoga
Slika
Leonardo da Vinci, Mona Lisa (La Gioconda), 1503-05, olje na lesu, 77 x 53 cm, Pariz, Louvre Slika je umetniška upodobitev predmetov ali abstraktnih predstav, ki jih s pomočjo pripomočkov (barve, oglje, svinčnik, itn.) prenesemo na ploskev (po navadi na platno).
Poglej Adolf Hitler in Slika
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Adolf Hitler in Slovaška
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Adolf Hitler in Slovani
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Adolf Hitler in Sovjetska zveza
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Adolf Hitler in Srbi
Sturmabteilung
Simbol SA (slovensko Jurišni oddelek; kratica SA) je bila paravojaška organizacija pod okriljem NSDAP.
Poglej Adolf Hitler in Sturmabteilung
Sudeti
Sudeti (češ. Sudety) je pokrajina ob nemško-češki meji in sicer na severu Češke, postala pa je skupni (politični, ne več geografsko zamejen) pojem za vse obrobne češke pokrajine, ki so bile poseljene s "sudetskimi" Nemci in so bile leta 1938, malo pred začetkom druge svetovne vojne po Münchenskem sporazumu priključene nacistični Nemčiji.
Poglej Adolf Hitler in Sudeti
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Poglej Adolf Hitler in Tretji rajh
Ural (razločitev)
Ural je lahko.
Poglej Adolf Hitler in Ural (razločitev)
Vegetarijanstvo
Vegetarijánstvo je način življenja, pri katerem človek ne je mesa in se izogiba izdelkom živalskega izvora, kot so usnje, krzno, svila itd.
Poglej Adolf Hitler in Vegetarijanstvo
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Adolf Hitler in Velika Britanija
Velika gospodarska kriza
BDP med letoma 1920 in 1940 Velika gospodarska kriza oz.
Poglej Adolf Hitler in Velika gospodarska kriza
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Poglej Adolf Hitler in Versajska mirovna pogodba
Verski pogledi Adolfa Hitlerja
Verska prepričanja Adolfa Hitlerja, nemškega diktatorja od leta 1933 do 1945, so bila predmet razprave. Njegovo mnenje o verskih zadevah se je sčasoma precej spreminjalo.
Poglej Adolf Hitler in Verski pogledi Adolfa Hitlerja
Vichyjska Francija
Vichyjska Francija (francosko: Régime de Vichy) je splošno ime za francosko državo, ki jo je med drugo svetovno vojno vodil francoski maršal Philippe Pétain.
Poglej Adolf Hitler in Vichyjska Francija
Vlada
Vlada je izvršna oblast in kolegijski organ, ki jo predstavlja.
Poglej Adolf Hitler in Vlada
Vojna mornarica
Bojna ladja HMS Royal Oak Vojaška mornarica (VM; tudi vojna mornarica, pomorske sile) je sestavna, samostojna veja oboroženih sil.
Poglej Adolf Hitler in Vojna mornarica
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Poglej Adolf Hitler in Vojska
Volitve
volilno skrinjico Volitve so politični postopek, med katerim upravičenci oddajo svoj glas, ki predstavlja njihovo pravico do udeležbe v političnem dogajanju, ter tako prenesejo svoje pravice na drugo osebo - politika, ki se s tem ukvarja poklicno.
Poglej Adolf Hitler in Volitve
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Poglej Adolf Hitler in Vzhodna Evropa
Weimarska republika
Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.
Poglej Adolf Hitler in Weimarska republika
Werner von Blomberg
Werner von Blomberg, nemški feldmaršal, * 2. september 1878, Stargard Szczeciński, † 22. marec 1946, Nürnberg.
Poglej Adolf Hitler in Werner von Blomberg
Wilhelm Burgdorf
Wilhelm Burgdorf, nemški general, * 15. februar 1895 Furstenwalde † 2. maj 1945 Berlin.
Poglej Adolf Hitler in Wilhelm Burgdorf
Wilhelm Keitel
Wilhelm Bodewin Johann Gustav Keitel, nemški feldmaršal, * 22. september 1882, Helmscherode, † 16. oktober 1946, Nürnberg.
Poglej Adolf Hitler in Wilhelm Keitel
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Adolf Hitler in Združene države Amerike
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Adolf Hitler in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
1889
1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Adolf Hitler in 1889
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Adolf Hitler in 1945
20. april
20.
Poglej Adolf Hitler in 20. april
30. april
30.
Poglej Adolf Hitler in 30. april
Glej tudi
Ljudje s Parkinsonovo boleznijo
Nekdanji rimokatoličani
Osebnosti leta revije Time
Totalitarizem
Umetniki, ki so storili samomor
Prav tako znan kot Hitler.