Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Bavarska

Index Bavarska

Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 83 odnosi: Adolf Hitler, Augsburg, Avstrija, Švabska, Švica, Časovni pas, Češka, Baden-Württemberg, Balkan, Bamberg, Bayreuth, Berlin, Bodensko jezero, Boljševiki, Bruto domači proizvod, Coburg, Dachau, Donava, Druga svetovna vojna, Federacija, Frankovska, Frankovski gozd, Franz Ritter von Epp, Glavno mesto, Gostota prebivalstva, Hessen, Ingolstadt, Južnočeški okraj, Kappov puč, Karlovarski okraj, Kempten, Kimsko jezero, Kraljevina Bavarska, Kvadratni kilometer, Landshut, Majna, Markus Söder, München, Memmingen, Metropolitansko območje, Nacionalsocialistična nemška delavska stranka, Nürnberg, Nemčija, Nemščina, Nemška zvezna dežela, Nemško cesarstvo, Oberstdorf, Palatinat, Plebiscit, Plzenski okraj, ... Razširi indeks (33 več) »

  2. Zvezne dežele Nemčije

Adolf Hitler

Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).

Poglej Bavarska in Adolf Hitler

Augsburg

Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.

Poglej Bavarska in Augsburg

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Bavarska in Avstrija

Švabska

Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.

Poglej Bavarska in Švabska

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Poglej Bavarska in Švica

Časovni pas

Časovi pasovi so deli Zemljine površine, ki imajo določen isti čas.

Poglej Bavarska in Časovni pas

Češka

Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Poglej Bavarska in Češka

Baden-Württemberg

Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.

Poglej Bavarska in Baden-Württemberg

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Poglej Bavarska in Balkan

Bamberg

Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.

Poglej Bavarska in Bamberg

Bayreuth

Bayreuth (zgornjefrankovsko; Bareid) je mesto na severnem Bavarskem v Nemčiji, ob reki Rdeči Majni v dolini med Frankovsko Juro in Fichtelgebirge.

Poglej Bavarska in Bayreuth

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Poglej Bavarska in Berlin

Bodensko jezero

Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren.

Poglej Bavarska in Bodensko jezero

Boljševiki

Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.

Poglej Bavarska in Boljševiki

Bruto domači proizvod

Bruto domači proizvod (kratica BDP), redkeje kosmati domači proizvod (kratica KDP), je ekonomsko-gospodarski izraz, ki označuje najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske dejavnosti v državi.

Poglej Bavarska in Bruto domači proizvod

Coburg

Coburg je mesto ob reki Itz v regiji Zgornja Frankovska na Bavarskem v Nemčiji.

Poglej Bavarska in Coburg

Dachau

Dachau jeseni 2002 Dachau je bavarsko mesto, 20 km oddaljeno od Münchna in ima 40.000 prebivalcev.

Poglej Bavarska in Dachau

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Poglej Bavarska in Donava

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Bavarska in Druga svetovna vojna

Federacija

Federacija je državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot - zvezne države.

Poglej Bavarska in Federacija

Frankovska

Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.

Poglej Bavarska in Frankovska

Frankovski gozd

Frankovski gozd je od 300 do 794,6 m visoko nemško hribovje in ima površino 925 km².

Poglej Bavarska in Frankovski gozd

Franz Ritter von Epp

Vitez Franz von Epp, nemški general, * 16. oktober 1868, † 31. december 1947.

Poglej Bavarska in Franz Ritter von Epp

Glavno mesto

Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.

Poglej Bavarska in Glavno mesto

Gostota prebivalstva

Gostota prebivalstva po državah sveta, ocena 2006 Gostota prebivalstva je razmerje med številom prebivalstva in površino, na kateri živijo.

Poglej Bavarska in Gostota prebivalstva

Hessen

Hessen je zvezna dežela Nemčije s površino 21.110 km² (kar je samo malo več od Slovenije) in nekaj več kot šest milijoni prebivalcev (trikrat več od Slovenije).

Poglej Bavarska in Hessen

Ingolstadt

Ingolstadt je mesto na Bavarskem, ki je del Nemčije; nahaja se ob reki Donavi v središču Bavarske.

Poglej Bavarska in Ingolstadt

Južnočeški okraj

Južnočeški okraj je administrativna enota (okraj) Češke republike.

Poglej Bavarska in Južnočeški okraj

Kappov puč

Kappov puč je bil poskus strmoglavljenja weimarske republike in obnovitve nemške monarhije v dneh 13.–17.

Poglej Bavarska in Kappov puč

Karlovarski okraj

Karlovarski okraj je administrativna enota (okraj) Češke republike.

Poglej Bavarska in Karlovarski okraj

Kempten

Kempten (nemško:, švabsko nemško Kempte) je največje mesto Allgäua na Švabskem, na Bavarskem v Nemčiji.

Poglej Bavarska in Kempten

Kimsko jezero

Kimsko jezero (Chiemsee) je največje jezero v nemški zvezni deželi Bavarski (imenovano tudi bavarsko morje).

Poglej Bavarska in Kimsko jezero

Kraljevina Bavarska

Kraljevina Bavarska, zgodovinska monarhija na območju današnjih nemških zveznih dežel Bavarske, južnega dela Porenja - Pfalške in delčka Posarja.

Poglej Bavarska in Kraljevina Bavarska

Kvadratni kilometer

Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.

Poglej Bavarska in Kvadratni kilometer

Landshut

Landshut (bavarsko Landsad) je mesto na Bavarskem na jugovzhodu Nemčije v vzhodni in južni Bavarski ob reki Isar.

Poglej Bavarska in Landshut

Majna

Majna (nemško Main) je reka v Nemčiji.

Poglej Bavarska in Majna

Markus Söder

Markus Thomas Theodor Söder, nemški politik, * 5. januarja 1967, Nürnberg, Nemčija.

Poglej Bavarska in Markus Söder

München

München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.

Poglej Bavarska in München

Memmingen

Memmingen je mesto z okoli 45.000 prebivalci (2021) na Švabskem (Bavarska) v Nemčiji.

Poglej Bavarska in Memmingen

Metropolitansko območje

Metropolitansko območje ali metropolitanska regija je območje, ki je sestavljeno iz močno urbaniziranega območja in manj poseljenih okoliških območij.

Poglej Bavarska in Metropolitansko območje

Nacionalsocialistična nemška delavska stranka

Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja.

Poglej Bavarska in Nacionalsocialistična nemška delavska stranka

Nürnberg

Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.

Poglej Bavarska in Nürnberg

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Bavarska in Nemčija

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Poglej Bavarska in Nemščina

Nemška zvezna dežela

Dežele ZRN Nemška zvezna dežela (pogovorno tudi Land) je po ustavnem redu Zvezne republike Nemčije njen delno suveren federalni subjekt.

Poglej Bavarska in Nemška zvezna dežela

Nemško cesarstvo

Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.

Poglej Bavarska in Nemško cesarstvo

Oberstdorf

Panoramski posnetek Oberstdorf je največje zimsko-športno središče in naselje v južnem delu Nemčije.

Poglej Bavarska in Oberstdorf

Palatinat

Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Bavarska in Palatinat

Plebiscit

Plebiscit (latinsko plebis scitum.

Poglej Bavarska in Plebiscit

Plzenski okraj

Plzenski okraj (Plzeňský kraj; Pilsner Region) je administrativna enota (okraj) Češke republike.

Poglej Bavarska in Plzenski okraj

Poplava

hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.

Poglej Bavarska in Poplava

Površina

Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.

Poglej Bavarska in Površina

Prebivalstvo

Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.

Poglej Bavarska in Prebivalstvo

Predarlska

Predárlska (nem. Vorarlberg), tudi Predarlško, je ena od avstrijskih zveznih dežel.

Poglej Bavarska in Predarlska

Predsednik vlade

Predsednik vlade (tudi minístrski predsédnik ali premier) je vodja vlade.

Poglej Bavarska in Predsednik vlade

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Bavarska in Prva svetovna vojna

Regensburg

Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.

Poglej Bavarska in Regensburg

Saška

Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.

Poglej Bavarska in Saška

Salzburg (zvezna dežela)

Salzburg (nemško Land Salzburg, zastarelo slovensko poimeniovanje Solnograško) je zvezna dežela Avstrije.

Poglej Bavarska in Salzburg (zvezna dežela)

Schengensko območje

Schengensko območje (države članice EU so obarvane modro) Schengensko območje je območje odpravljenih notranjih meja držav Evropske unije in obsega ozemlje 26 evropskih držav, ki so podpisale schengenski sporazum.

Poglej Bavarska in Schengensko območje

Severno Porenje - Vestfalija

Severno Porenje - Vestfalija (Nordrhein-Westfalen) je parlamentarna republika in delno suverena država članica v Zvezni republiki Nemčiji.

Poglej Bavarska in Severno Porenje - Vestfalija

Seznam suverenih držav

Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.

Poglej Bavarska in Seznam suverenih držav

Spletna stran

Spletna stran je v računalništvu dokument z nadbesedilom, ki ga prikaže spletni brskalnik.

Poglej Bavarska in Spletna stran

Srednjeevropski čas

Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.

Poglej Bavarska in Srednjeevropski čas

Srednjeevropski poletni čas

Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).

Poglej Bavarska in Srednjeevropski poletni čas

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Bavarska in Sveto rimsko cesarstvo

Tirolska

Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).

Poglej Bavarska in Tirolska

Tirolska (zvezna dežela)

Tirolska (Tirol) je zvezna dežela Avstrije, ki leži v zahodnem, "zoženem" delu Avstrije, "stisnjena" med Nemčijo (Bavarsko) na severu, Italijo (Trentino - Zgornje Poadižje ali Južno Tirolsko) na jugu, Švico (kanton Graubünden) na jugozahodu ter avstrijskimi zveznimi deželami Predarlsko na zahodu ter Salzburško in Koroško (Vzhodna Tirolska) na vzhodu.

Poglej Bavarska in Tirolska (zvezna dežela)

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Poglej Bavarska in Tretji rajh

Turingija

Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).

Poglej Bavarska in Turingija

UTC+01:00

Zemljevid območij v časovnem pasu UTC+01:00 (stanje leta 2008)legenda UTC UTC+01:00 je časovni pas z zamikom +1 uro glede na univerzalni koordinirani čas (UTC).

Poglej Bavarska in UTC+01:00

UTC+02:00

Zemljevid območij v časovnem pasu UTC+02:00 (stanje leta 2008)legenda UTC UTC+02:00 je identifikator za časovni zamik od UTC (univerzalnega časa) za +02.

Poglej Bavarska in UTC+02:00

Vladimir Lenin

Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21.

Poglej Bavarska in Vladimir Lenin

Vojvodina Bavarska

Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Bavarska in Vojvodina Bavarska

Volilna kneževina Bavarska

Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Bavarska in Volilna kneževina Bavarska

Würzburg

Würzburg (frankovsko Wörtzburch) je mesto v regiji Frankovska na severu nemške zvezne dežele Bavarske.

Poglej Bavarska in Würzburg

Weimarska republika

Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.

Poglej Bavarska in Weimarska republika

Wittelsbachi

Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.

Poglej Bavarska in Wittelsbachi

Zahodne Ture

Zahodne Ture, tudi Visoke Ture (nemško Hohe Tauern, italijansko Alti Tauri) so gorovje v glavni verigi centralnih vzhodnih Alp, ki obsega najvišje vrhove vzhodno od prelaza Brenner.

Poglej Bavarska in Zahodne Ture

Zasedba Porurja

Zasedba Porurja leta 1923 je bil poskus Francije in Belgije, da si s silo povrneta vojno škodo iz prve svetovne vojne.

Poglej Bavarska in Zasedba Porurja

Zgornja Avstrija

Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.

Poglej Bavarska in Zgornja Avstrija

Zgornja Bavarska

Zgornja Bavarska (nem. Oberbayern) je ena izmed sedem upravnih regij v nemški pokrajini Bavarski in sicer v njenerm južnem delu ter ima okoli 4,7 milijona prebivalcev.

Poglej Bavarska in Zgornja Bavarska

Zgornja Frankovska

Zgornja Frankovska (nemško Oberfranken) je Regierungsbezirk (upravna regija) zvezne dežele Bavarske, južna Nemčija.

Poglej Bavarska in Zgornja Frankovska

Glej tudi

Zvezne dežele Nemčije

Prav tako znan kot Bavarci, Svobodna dežela Bavarska.

, Poplava, Površina, Prebivalstvo, Predarlska, Predsednik vlade, Prva svetovna vojna, Regensburg, Saška, Salzburg (zvezna dežela), Schengensko območje, Severno Porenje - Vestfalija, Seznam suverenih držav, Spletna stran, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Sveto rimsko cesarstvo, Tirolska, Tirolska (zvezna dežela), Tretji rajh, Turingija, UTC+01:00, UTC+02:00, Vladimir Lenin, Vojvodina Bavarska, Volilna kneževina Bavarska, Würzburg, Weimarska republika, Wittelsbachi, Zahodne Ture, Zasedba Porurja, Zgornja Avstrija, Zgornja Bavarska, Zgornja Frankovska.