Kazalo
69 odnosi: Agostino Barelli, Avstrijska nasledstvena vojna, Španska nasledstvena vojna, Češka (zgodovinska dežela), Bavarska nasledstvena vojna, Benediktinci, Bitka pri Austerlitzu, Bitka pri Leipzigu, Bourboni, Bratislavski mir (1805), Devetletna vojna, Devolucijska vojna, Donava, Družba Jezusova, Dunajski kongres, Dvorec Nymphenburg, Ferdinand II. Habsburški, Friderik II. Hohenstaufen, Friderik II. Veliki, Giulio Raimondo Mazzarino, Habsburžani, Ingolstadt, Inn, Jean Victor Marie Moreau, Jožef I. Habsburški, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Južna Nizozemska, Karel II. Španski, Karel IV. Luksemburški, Karel VII. Wittelsbach, Koalicijske vojne, Kraljevina Bavarska, Leopold I. Habsburški, Ludvik XIV. Francoski, Lunévillski mir, Maksimilijan I. Bavarski, Malteški viteški red, Mannheim, Manufaktura, Marija Terezija, Merkantilizem, Monošter, Napoleon Bonaparte, Palatinat, Pariški mirovni sporazum (1814), Pavia, Predarlska, Premonstratenci, Protestantizem, Raba, ... Razširi indeks (19 več) »
- Bivše države v Evropi
- Zgodovina Bavarske
Agostino Barelli
Agostino Barelli, italijanski baročni arhitekt, * 1627, Bologna, Italija; † okoli 1687, Bologna, Italija.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Agostino Barelli
Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Avstrijska nasledstvena vojna
Španska nasledstvena vojna
Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji. Španska nasledstvena vojna (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala svetovna vojna, saj je mobilizirala velik del Evrope in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Španska nasledstvena vojna
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Češka (zgodovinska dežela)
Bavarska nasledstvena vojna
Bavarska nasledstvena vojna, ironično tudi krompirjeva vojna, konfrontacija pruske in avstrijske vojske na Češkem v letih 1778-79.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Bavarska nasledstvena vojna
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Benediktinci
Bitka pri Austerlitzu
Bitka pri Austerlitzu (tudi bitka treh cesarjev ali bitka pri Slavkovu) je bila ena najslavnejših Napoleonovih bitk, ki je potekala 2. decembra 1805; bila je vrh in konec kampanje leta 1805.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Bitka pri Austerlitzu
Bitka pri Leipzigu
Bitka pri Leipzigu ali Bitka narodov (rusko Битва народов, Bitva narodov, nemško Völkerschlacht bei Leipzig, francosko Bataille des Nations, švedsko Slaget vid Leipzig) je bila bitka od 16.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Bitka pri Leipzigu
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Bourboni
Bratislavski mir (1805)
Bratislavski mir, tudi Požunska mirovna pogodba, s katerim se je končala vojna tretje koalicije, je bil podpisan med Avstrijo in Francijo 26.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Bratislavski mir (1805)
Devetletna vojna
Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Devetletna vojna
Devolucijska vojna
Devolucijska vojnaje bila vojna med Francijo in Španijo v letih 1667 in 1668, s katero si je francoski kralj Ludvik XIV. prisvojil velik del Španske Nizozemske in Franche-Comtéja, provinc Svetega rimskega cesarstva (v lasti španskih kraljev).
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Devolucijska vojna
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Donava
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Družba Jezusova
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Dunajski kongres
Dvorec Nymphenburg
Dvorec Nymphenburg (Schloss Nymphenburg) je baročna palača v Münchnu, Bavarska, Nemčija.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Dvorec Nymphenburg
Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand II.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Ferdinand II. Habsburški
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Veliki
Friderik Grigor II.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Friderik II. Veliki
Giulio Raimondo Mazzarino
Giulio Raimondo Mazzarino, tudi Jules Mazarin, francoski kardinal in državnik italijanskega rodu, * 14. julij 1602, Pescina, Neapeljsko kraljestvo, † 9. marec 1661, Vincennes, Francija.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Giulio Raimondo Mazzarino
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Habsburžani
Ingolstadt
Ingolstadt je mesto na Bavarskem, ki je del Nemčije; nahaja se ob reki Donavi v središču Bavarske.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Ingolstadt
Inn
Inn (Starinsko Ina, retoromansko "Ena") je reka, ki izvira pod prelazom Majola v Engadinu v kantonu Graubünden v švicarskih Alpah na nadmorski višini 2484 m v bližini Lunghinsee, nakar teče proti severovzhodu in prečka švicarsko-avstrijsko mejo ter nato teče po Tirolski.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Inn
Jean Victor Marie Moreau
Jean Victor Marie Moreau, francoski general, * 14. februar 1763, Morlaix, Bretanija, † 2. september 1813, Louny, Češka.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Jean Victor Marie Moreau
Jožef I. Habsburški
Jožef I., kralj Ogrske (od 1687), rimski kralj (1690), kralj Češke (1705) in rimskonemški cesar * 26. julij 1678, Dunaj, † 17. april 1711 Dunaj Jožef I. je bil starejši sin Leopolda I. in Eleonore-Magdalene Pfalško-Neuburške.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Jožef I. Habsburški
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Južna Nizozemska
Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Južna Nizozemska
Karel II. Španski
Karel II.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Karel II. Španski
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Karel IV. Luksemburški
Karel VII. Wittelsbach
Karel VII.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Karel VII. Wittelsbach
Koalicijske vojne
Koalicijske vojne je vrsta več spopadov, med katerimi je postal Napoleon Bonaparte francoski cesar.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Koalicijske vojne
Kraljevina Bavarska
Kraljevina Bavarska, zgodovinska monarhija na območju današnjih nemških zveznih dežel Bavarske, južnega dela Porenja - Pfalške in delčka Posarja.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Kraljevina Bavarska
Leopold I. Habsburški
Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Leopold I. Habsburški
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Ludvik XIV. Francoski
Lunévillski mir
Lunévillski mir, podpisan v Lunévillu 9. februarja 1801 med Francijo in Svetim rimskim cesarstvom po porazih avstrijske vojske v bitkah pri Marengu (14. junij 1800) in Hohenlindenu (3. december 1800) je bil drugi v vrsti mirovnih sporazumov.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Lunévillski mir
Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan I., bavarski vojvoda, volilni knez, * 17. april 1573, München, † 27. september 1651, Ingolstadt.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Maksimilijan I. Bavarski
Malteški viteški red
Malteški viteški red, znan tudi kot red sv.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Malteški viteški red
Mannheim
Mannheim je med največjimi mesti v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Mannheim
Manufaktura
Manufaktura je oblika obrtne proizvodnje iz časa zgodnjega kapitalizma.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Manufaktura
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Marija Terezija
Merkantilizem
Merkantilizem je predstavljal vodilno gospodarsko teorijo med 16.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Merkantilizem
Monošter
Monošter (madžarsko Szentgotthárd, nemško St. Gotthard) je mesto z 8881 prebivalci (2010) ob sotočju rek Rabe in Lapinč na skrajnem zahodu Madžarske tik ob meji z Avstrijo 23 kilometrov vzhodno od Fürstenfelda in okrog 10 km severno od meje s Slovenijo na Goričkem.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Monošter
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Napoleon Bonaparte
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Palatinat
Pariški mirovni sporazum (1814)
Pariški mirovni sporazum, podpisan 30.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Pariški mirovni sporazum (1814)
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Pavia
Predarlska
Predárlska (nem. Vorarlberg), tudi Predarlško, je ena od avstrijskih zveznih dežel.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Predarlska
Premonstratenci
Premonstratenci (lat. Ordo Praemonstratensis.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Premonstratenci
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Protestantizem
Raba
Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Raba
Razsvetljeni absolutizem
Razsvetljeni absolutizem je oblika absolutistične monarhije ali despotizma, v kateri so bili vladarji pod vplivom idej razsvetljenstva.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Razsvetljeni absolutizem
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Regensburg
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Ren
Renska zveza
Renska zveza (Rheinbund), (Confédération du Rhin) je bila velika, nestabilna država, ki je ležala na obeh bregovih Rena.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Renska zveza
Rokoko
Rokoko (1730-1750) je polbaročni umetnostni slog poznega 18.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Rokoko
Salzach
Salzach (nemško), (starejša raba v slovenščini Salica) je reka v Avstriji in Nemčiji.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Salzach
Savoja
Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Savoja
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Sveto rimsko cesarstvo
Teatinci
Teatinci (lat. Ordo clericorum regularium vulgo Theatinorum – Red regularnih klerikov, ljudsko imenovani teatinci)), je majhen katoliški red, osnovan leta 1524. Red sta ustanovila Kajetan Tijenski in Giovanni Pietro Carafa (po papežu Pavlu IV.). Sedež so imeli v Rimu. Red je bil ustanovljen s ciljem obnove svečeništva in borba proti protestantizmu in skrb za bolnike in ranjence.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Teatinci
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Tirolska
Tridentinski koncil
Tridentinski koncil je z dolgimi vmesnimi premori potekal osemnajst let (od leta 1545 do leta 1563) in je bil odgovor na reformacijo, ki je v tistem času preplavila pol Evrope.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Tridentinski koncil
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Turki
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Vestfalski mir
Vikar
Beseda vikar na splošno pomeni predstavnik, namestnik ali pooblaščenec.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Vikar
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Vojvodina Bavarska
Volilna kneževina
Volilna kneževina je posest-fevd v Svetem rimskem cesarstvu, na katero je vezana pravica voljenja rimsko-nemškega kralja.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Volilna kneževina
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Volilni knez
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Wittelsbachi
Zlata bula (1356)
Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Volilna kneževina Bavarska in Zlata bula (1356)