Kazalo
133 odnosi: Albreht I. Habsburški, Andeški, Askanijci, Avstrijska nasledstvena vojna, Árpádovci, Španska nasledstvena vojna, Štefan III. Bavarski, Švedska, Bavarska nasledstvena vojna, Béla I. Ogrski, Béla IV. Ogrski, Benediktinci, Brandenburg (volilna kneževina), Cerkev svetega Mihaela, München, Cleebourg, Danska, Düsseldorf, Devetletna vojna, Donava, Družba Jezusova, Elizabeta Bavarska, Elizabeta Bavarska, francoska kraljica, Ferdinand I. Habsburški, Ferdinand II. Habsburški, Ferdinand III. Habsburški, Fevd, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Francoske verske vojne, Francosko-pruska vojna, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Friderik V. Pfalški, Friderik Viljem, Veliki volilni knez, Grad Wittelsbach, Grčija, Grofija Hainaut, Habsburška monarhija, Habsburžani, Heidelberg, Henri Turenne, Henrik Lev, Henrik V. Nemški, Hessen, Hieronim Praški, Hildesheim, Holandija, Hugenoti, Ingolstadt, Jan Hus, Jožef I. Habsburški, ... Razširi indeks (83 več) »
Albreht I. Habsburški
Albreht I. Habsburški, vojvoda Avstrije in Štajerske (1282), nemški kralj (1298), * julij 1255, Rheinfelden, † 1. maj 1308, Königsfelden, Brugg, Švica.
Poglej Wittelsbachi in Albreht I. Habsburški
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Poglej Wittelsbachi in Andeški
Askanijci
Askanijci, vladarska rodbina v severni Nemčiji, ki se deli na štiri veje: Anhalt, Brandenburg, Lauenburg in Wittenberg.
Poglej Wittelsbachi in Askanijci
Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).
Poglej Wittelsbachi in Avstrijska nasledstvena vojna
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Wittelsbachi in Árpádovci
Španska nasledstvena vojna
Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji. Španska nasledstvena vojna (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala svetovna vojna, saj je mobilizirala velik del Evrope in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo.
Poglej Wittelsbachi in Španska nasledstvena vojna
Štefan III. Bavarski
Štefan III., bavarski vojvoda, vojvoda Bavarske-Ingolstadt, državni upravnik v Alzaciji iz Zgornji Švabski, * ~ 1337, † 26. september 1413, samostan Niederschönenfeld vzhodno od Donauwörtha.
Poglej Wittelsbachi in Štefan III. Bavarski
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Wittelsbachi in Švedska
Bavarska nasledstvena vojna
Bavarska nasledstvena vojna, ironično tudi krompirjeva vojna, konfrontacija pruske in avstrijske vojske na Češkem v letih 1778-79.
Poglej Wittelsbachi in Bavarska nasledstvena vojna
Béla I. Ogrski
Béla I. (I.; Belo I.), ogrski kralj (1060-1063), * ca.
Poglej Wittelsbachi in Béla I. Ogrski
Béla IV. Ogrski
Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.
Poglej Wittelsbachi in Béla IV. Ogrski
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Wittelsbachi in Benediktinci
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Wittelsbachi in Brandenburg (volilna kneževina)
Cerkev svetega Mihaela, München
Cerkev svetega Mihaela je jezuitska cerkev v Münchnu, Bavarska, južna Nemčija in je največja renesančna cerkev severno od Alp.
Poglej Wittelsbachi in Cerkev svetega Mihaela, München
Cleebourg
Cleebourg je občina v departmaju Bas-Rhin francoske regije Alzacija.
Poglej Wittelsbachi in Cleebourg
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Wittelsbachi in Danska
Düsseldorf
Nočni pogled na Düsseldorf, 2001 Düsseldorf je glavno mesto nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija in gospodarsko središče Nemčije.
Poglej Wittelsbachi in Düsseldorf
Devetletna vojna
Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.
Poglej Wittelsbachi in Devetletna vojna
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Wittelsbachi in Donava
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Wittelsbachi in Družba Jezusova
Elizabeta Bavarska
Elizabeta Bavarska (poznana pod nadimkom Sissi; nemško Elisabeth Amalie Eugenie, Herzogin in Bayern), avstrijska cesarica in madžarska kraljica, soproga cesarja Franca Jožefa I., * 24. december 1837, München, † 10. september 1898, Ženeva.
Poglej Wittelsbachi in Elizabeta Bavarska
Elizabeta Bavarska, francoska kraljica
Elizabeta Bavarska, francoska kraljica-soproga, * circa 1370, † 30. september 1435, Pariz.
Poglej Wittelsbachi in Elizabeta Bavarska, francoska kraljica
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Poglej Wittelsbachi in Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand II.
Poglej Wittelsbachi in Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand III. Habsburški
Ferdinand III.
Poglej Wittelsbachi in Ferdinand III. Habsburški
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Wittelsbachi in Fevd
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Poglej Wittelsbachi in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Francoske verske vojne
Francoske verske vojne so izraz, ki se uporablja za obdobje državljanske vojne med francoskimi katoličani in protestanti, običajno imenovanimi hugenoti, ki je trajala od leta 1562 do 1598.
Poglej Wittelsbachi in Francoske verske vojne
Francosko-pruska vojna
Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.
Poglej Wittelsbachi in Francosko-pruska vojna
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Wittelsbachi in Friderik I. Barbarossa
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Wittelsbachi in Friderik II. Hohenstaufen
Friderik V. Pfalški
Friderikov grb. Friederik V., palatinski grof in volilni knez Palatinata (Pfalza, češki kralj, * 26. avgust 1596, lovski dvorec Deinschwang, † 29. november 1632, Mainz.
Poglej Wittelsbachi in Friderik V. Pfalški
Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Friderik Viljem, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva in vojvoda v Prusiji, * 16. februar 1620, Berlin, † 29. april 1688, Potsdam.
Poglej Wittelsbachi in Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Grad Wittelsbach
spomenik na mestu nekdanjega gradu Grad Wittelsbach je od 11. stoletja stal v Oberwittelsbachu (danes del Aichacha, severovzhodno od Augsburga) na bavarskem Švabskem.
Poglej Wittelsbachi in Grad Wittelsbach
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Wittelsbachi in Grčija
Grofija Hainaut
Grofija Hainaut (francosko Comté de Hainaut, nizozemsko Graafschap Henegouwen, nemško Grafschaft Hennegau, latinsko comitatus hanoniensis) je bila zgodovinsko gospostvo v srednjeveškem Svetem rimskem cesarstvu s prestolnico v Monsu (nizozemsko Bergen).
Poglej Wittelsbachi in Grofija Hainaut
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Wittelsbachi in Habsburška monarhija
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Wittelsbachi in Habsburžani
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Wittelsbachi in Heidelberg
Henri Turenne
Henri Turenne, francoski maršal, * 1611, † 1675.
Poglej Wittelsbachi in Henri Turenne
Henrik Lev
Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.
Poglej Wittelsbachi in Henrik Lev
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja.
Poglej Wittelsbachi in Henrik V. Nemški
Hessen
Hessen je zvezna dežela Nemčije s površino 21.110 km² (kar je samo malo več od Slovenije) in nekaj več kot šest milijoni prebivalcev (trikrat več od Slovenije).
Poglej Wittelsbachi in Hessen
Hieronim Praški
Hieronim Praški (češko: Jeroným Pražský), 1379 - 30.
Poglej Wittelsbachi in Hieronim Praški
Hildesheim
Hildesheim (vzhodopfalško Hilmessen) je mesto v Spodnji Saški v Nemčiji s 103.804 prebivalci.
Poglej Wittelsbachi in Hildesheim
Holandija
Holandija ali Holandska je zgodovinska in kulturna dežela na zahodnem Nizozemskem.
Poglej Wittelsbachi in Holandija
Hugenoti
Hugenoti so bili francoski protestanti kalvinistične veje iz 16.
Poglej Wittelsbachi in Hugenoti
Ingolstadt
Ingolstadt je mesto na Bavarskem, ki je del Nemčije; nahaja se ob reki Donavi v središču Bavarske.
Poglej Wittelsbachi in Ingolstadt
Jan Hus
Mojster Jan Hus, češki verski reformator, teolog in pridigar, * 1369, Husinec, Češka, † 6. julij 1415, Konstanca, Nemčija.
Poglej Wittelsbachi in Jan Hus
Jožef I. Habsburški
Jožef I., kralj Ogrske (od 1687), rimski kralj (1690), kralj Češke (1705) in rimskonemški cesar * 26. julij 1678, Dunaj, † 17. april 1711 Dunaj Jožef I. je bil starejši sin Leopolda I. in Eleonore-Magdalene Pfalško-Neuburške.
Poglej Wittelsbachi in Jožef I. Habsburški
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Poglej Wittelsbachi in Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Južna Nizozemska
Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.
Poglej Wittelsbachi in Južna Nizozemska
Kalmarska unija
Kalmarska unija (dansko, norveško in) je bila skandinavska personalna unija ki je od leta 1397 do 1523 pod eno krono združevala tri kraljestva: Dansko, Švedsko z večino Finske in Norveško in njene prekomorske posesti (Islandija, Grenlandija, Ferski otoki in Severni otoki).
Poglej Wittelsbachi in Kalmarska unija
Kalvinizem
Reformacija je zajela tudi Švico.
Poglej Wittelsbachi in Kalvinizem
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Wittelsbachi in Karel IV. Luksemburški
Karel IX. Švedski
Karel IX. (švedsko Karl IX) je bil od leta 1604 do svoje smrti leta 1611 kralj Švedske in Finske, * 4. oktober 1550, Stockholm, Švedska, † 30. oktober 1611, Nyköping, Švedska.
Poglej Wittelsbachi in Karel IX. Švedski
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Wittelsbachi in Karel V. Habsburški
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Poglej Wittelsbachi in Karel VI. Habsburški
Karel VII. Wittelsbach
Karel VII.
Poglej Wittelsbachi in Karel VII. Wittelsbach
Karel X. Gustav Švedski
Karel X. Gustav ali Karel Gustav (švedsko Karl X Gustav) je bil od leta 1654 do svoje smrti kralj Švedske, * 8. november 1622, Nyköpinški grad, Švedska, † 13. februar 1660, Göteborg, Švedska.
Poglej Wittelsbachi in Karel X. Gustav Švedski
Karel XII. Švedski
Karel XII.
Poglej Wittelsbachi in Karel XII. Švedski
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Wittelsbachi in Katolištvo
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Wittelsbachi in Köln
Knjižnica Palatina, Heidelberg
Notranjost cerkve Sv. Duha ''Codex Manesse'': izdelal Konrads von Altstetten Friderik II., Sveti rimski cesar v knjigi ''De arte venandi cum avibus'' (''Über die Kunst, mit Vögeln zu jagen'') Bibliotheca Palatina v Heidelbergu je bila ena najpomembnejših nemških renesančnih knjižnic z obsežnimi zbirkami srednjeveških rokopisov in zgodnjih tiskanih (inkunabul).
Poglej Wittelsbachi in Knjižnica Palatina, Heidelberg
Konstanški koncil
Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.
Poglej Wittelsbachi in Konstanški koncil
Kraljevina Bavarska
Kraljevina Bavarska, zgodovinska monarhija na območju današnjih nemških zveznih dežel Bavarske, južnega dela Porenja - Pfalške in delčka Posarja.
Poglej Wittelsbachi in Kraljevina Bavarska
Kraljevina Grčija
Kraljevina Grčija (grško Βασίλειον τῆς Ἑλλάδος, Vasílion tis Elládos) je bila monarhija, ustanovljena leta 1832 na podlagi sklepov velikih sil (Združenega kraljestva, Francije in Ruskega cesarstva) na Londonski konferenci 1832.
Poglej Wittelsbachi in Kraljevina Grčija
Landshut
Landshut (bavarsko Landsad) je mesto na Bavarskem na jugovzhodu Nemčije v vzhodni in južni Bavarski ob reki Isar.
Poglej Wittelsbachi in Landshut
Liège
Liège (valonsko Lidje), do 1949 Liége, je frankofonsko mesto v južni belgijski regiji Valoniji, administrativno središče province Liège.
Poglej Wittelsbachi in Liège
Ludvik I., bavarski vojvoda
Ludvik I., imenovan Kelheimer, bavarski vojvoda, * 23. december 1173, Kelheim, † 15. september 1231, Kelheim.
Poglej Wittelsbachi in Ludvik I., bavarski vojvoda
Ludvik II. Bavarski
Ludwig Friedrich Wilhelm (Nemško:Ludwig Otto Friedrich Wilhelm; Angleško: Louis Otto Frederick William), znan zlasti kot Ludvik II.
Poglej Wittelsbachi in Ludvik II. Bavarski
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Wittelsbachi in Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik VII. Bavarski
Ludvik VII.
Poglej Wittelsbachi in Ludvik VII. Bavarski
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Poglej Wittelsbachi in Ludvik XIV. Francoski
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Poglej Wittelsbachi in Luteranstvo
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Wittelsbachi in Mainz
Majnhard III. Goriško-Tirolski
Majnhard III.
Poglej Wittelsbachi in Majnhard III. Goriško-Tirolski
Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan I., bavarski vojvoda, volilni knez, * 17. april 1573, München, † 27. september 1651, Ingolstadt.
Poglej Wittelsbachi in Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Wittelsbachi in Maksimilijan I. Habsburški
Mannheim
Mannheim je med največjimi mesti v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Wittelsbachi in Mannheim
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Wittelsbachi in Marija Terezija
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Wittelsbachi in München
Münster
za drug pomen glej Bernski Münster Münster (/ mʊnstər /; nemški izgovor:; nizozemsko Mönster; latinsko Monasterium, iz grške μοναστήριον monastērion – 'samostan') je neodvisno mesto (Kreisfreie Stadt) v Severnem Porenju - Vestfaliji, v Nemčiji.
Poglej Wittelsbachi in Münster
Ministerial
Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti.
Poglej Wittelsbachi in Ministerial
Nadškofija Salzburg
Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).
Poglej Wittelsbachi in Nadškofija Salzburg
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Wittelsbachi in Napoleonske vojne
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Wittelsbachi in Nürnberg
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Wittelsbachi in Nemško cesarstvo
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Wittelsbachi in Norveška
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Wittelsbachi in Ogrska
Ortenburžani
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.
Poglej Wittelsbachi in Ortenburžani
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Wittelsbachi in Osmansko cesarstvo
Osnabrück
240px Osnabrück (nemški izgovor; vestfalsko Ossenbrügge) je neodvisno mesto v nemški zvezni deželi Spodnja Saška, približno 80 km severovzhodno od Dortmunda, 45 km severovzhodno od Münstra in približno 100 km zahodno od Hanovra.
Poglej Wittelsbachi in Osnabrück
Oton I., bavarski vojvoda
Oton Rdečelasec, bavarski vojvoda (kot I.), bavarski palatinski grof (kot VI.), grof von Scheyern (kot VIII.), * okrog 1117, Kelheim, † 11. julij 1183, Pfullendorf na območju Tübingena.
Poglej Wittelsbachi in Oton I., bavarski vojvoda
Oton II. Bavarski
Oton II., bavarski vojvoda, grof Renskega palatinata, * 7. april 1206, Kelheim, † 29. november 1253, Landshut.
Poglej Wittelsbachi in Oton II. Bavarski
Otto von Bismarck
Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck (imenovan tudi železni kancler), princ Bismarcka, grof Bismarck-Schönhausen, vojvoda Lauenburga (nemško Otto Fürst von Bismarck, Graf von Bismarck-Schönhausen, Herzog zu Lauenburg), pruski (nemški) diplomat, politik, kancler in pisatelj, * 1.
Poglej Wittelsbachi in Otto von Bismarck
Paderborn
Paderborn je mesto v Severnemu Porenju - Vestfaliji (Nemčija), ki je tudi glavno mesto istoimenskega okrožja.
Poglej Wittelsbachi in Paderborn
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Poglej Wittelsbachi in Palatin (naziv)
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Wittelsbachi in Palatinat
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Poglej Wittelsbachi in Porenje
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Wittelsbachi in Protestantizem
Protipapež Janez XXIII.
Protipapež Janez XXIII. (rojen kot Baldassarre Cossa), vojak, kardinal, apostolski nuncij in protipapež, * okoli 1370, † 22. december 1419, Firence.
Poglej Wittelsbachi in Protipapež Janez XXIII.
Protireformacija
Protireformacija (tudi katoliška prenova) je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo.
Poglej Wittelsbachi in Protireformacija
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Wittelsbachi in Prva svetovna vojna
Razsvetljeni absolutizem
Razsvetljeni absolutizem je oblika absolutistične monarhije ali despotizma, v kateri so bili vladarji pod vplivom idej razsvetljenstva.
Poglej Wittelsbachi in Razsvetljeni absolutizem
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Wittelsbachi in Reformacija
Reunije
Reunije (fr. réunions) so priključitve ozemelj Svetega rimskega cesarstva in Španske Nizozemske Franciji, ki jih je francoski kralj Ludvik XIV. nasilno izvedel v letih 1679-81.
Poglej Wittelsbachi in Reunije
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Poglej Wittelsbachi in Revolucije leta 1848
Rimsko-nemški kralj
Rimski kralj ali rimsko-nemški kralj je eden od nazivov za vladarja Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Wittelsbachi in Rimsko-nemški kralj
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Wittelsbachi in Rudolf I. Habsburški
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Wittelsbachi in Sigismund Luksemburški
Simmern
Simmern (nemško Simmern/Hunsrück) je mesto v nemški zvezni deželi Porenje - Pfalška, 630 km jugozahodno od Berlina in 55 km zahodno od Mainza.
Poglej Wittelsbachi in Simmern
Spanheimi
Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Wittelsbachi in Spanheimi
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Poglej Wittelsbachi in Sveta dežela
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Wittelsbachi in Sveto rimsko cesarstvo
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Wittelsbachi in Tevtonski viteški red
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Wittelsbachi in Tirolska
Tridentinski koncil
Tridentinski koncil je z dolgimi vmesnimi premori potekal osemnajst let (od leta 1545 do leta 1563) in je bil odgovor na reformacijo, ki je v tistem času preplavila pol Evrope.
Poglej Wittelsbachi in Tridentinski koncil
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Poglej Wittelsbachi in Trier
Ulrik I. Weimar-Orlamünde
Ulrik I. Weimar-Orlamünde (Udalrich I.) († 6. marec 1070), grof Weimar-Orlamünde, je bil mejni grof Kranjske (marke) med leti 1050/58-1070 ter tudi v Istrski marki od leta 1045/60 do svoje smrti 1070, kakor tudi grof v Grofiji Weimar po letu 1067.
Poglej Wittelsbachi in Ulrik I. Weimar-Orlamünde
Ustavna monarhija
Današnje ustavne monarhije; države, ki imajo vzporedni parlamentarni sistem so obarvane rdeče, druge pa vijolično Ustavna monarhija je državna ureditev, v kateri je državni voditelj monarh, njegova politična moč pa je omejena z določili ustave (po čemer se loči od absolutne monarhije).
Poglej Wittelsbachi in Ustavna monarhija
Venčeslav IV. Češki
Venčeslav IV.
Poglej Wittelsbachi in Venčeslav IV. Češki
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Poglej Wittelsbachi in Vestfalski mir
Viljem IV. Bavarski
Viljem IV.
Poglej Wittelsbachi in Viljem IV. Bavarski
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Wittelsbachi in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Burgundija
Burgundsko vojvodstvo ali vojvodina Burgundija je zgodovinska pokrajina, ustanovljena v 10.
Poglej Wittelsbachi in Vojvodina Burgundija
Volilna kneževina
Volilna kneževina je posest-fevd v Svetem rimskem cesarstvu, na katero je vezana pravica voljenja rimsko-nemškega kralja.
Poglej Wittelsbachi in Volilna kneževina
Volilna kneževina Bavarska
Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Wittelsbachi in Volilna kneževina Bavarska
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Wittelsbachi in Volilni knez
Zelandija
za nizozemsko pokrajino glej Zelandija, Nizozemska Zelandija (Sjælland) s 7031 km² je največji in najbolj poseljen otok v ožji Danski (torej brez Grenlandije in otoka Disko, ki sta večja).
Poglej Wittelsbachi in Zelandija
Zlata bula (1356)
Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Wittelsbachi in Zlata bula (1356)
11. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 8. stoletje | 9. stoletje | 10. stoletje | 11.
Poglej Wittelsbachi in 11. stoletje
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Wittelsbachi in 1918