Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Porenje

Index Porenje

Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.

53 odnosi: Aachen, Aachenska stolnica, Antanta, Ardeni, Avstrazija, Baselski mir (1795), Bonn, Düsseldorf, Društvo narodov, Dunajski kongres, Eburoni, Franki, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Galija, Hati (germansko pleme), Heinrich Heine, Hessen, Köln, Kelti, Koblenz, Lahn, Lignit, Lotaringija, Magnezij, Majna, Nafta, Neckar, Nemška zvezna dežela, Oton I. Veliki, Palači Augustusburg in Falkenlust, Brühl, Porenje - Pfalška, Porurje, Premog, Renski masiv, Ripuarski Franki, Salijski Franki, Severno Porenje - Vestfalija, Spodnja Germanija, Srednji vek, Starorimska civilizacija, Stolnica sv. Petra, Köln, Sveto rimsko cesarstvo, Svinec, Svobodno cesarsko mesto, Trier, Uran, Verdunska pogodba, Versajska mirovna pogodba, Vojna prve koalicije, ..., Vzhodnofrankovska država, Wuppertal, Zgornja srednja dolina Rena. Razširi indeks (3 več) »

Aachen

Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.

Novo!!: Porenje in Aachen · Poglej več »

Aachenska stolnica

Aachenska stolnica (nemško Aachener Dom, angleško tudi Chatedral Aix-la-Chapelle) je rimskokatoliška cerkev v Aachnu v Nemčiji.

Novo!!: Porenje in Aachenska stolnica · Poglej več »

Antanta

Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Antanta (francosko: Entente cordiale oz. Srčna zveza) je politična zveza držav, ki sta jo vladi Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske ter Francije sklenili leta 1904.

Novo!!: Porenje in Antanta · Poglej več »

Ardeni

Ardeni (francosko L'Ardenne, nizozemsko Ardennen, valonsko L'Årdene, luksemburško Ardennen, znani tudi kot Ardenski gozd) je območje obsežnih gozdov, razgibanega terena, gričev in grebenov z geološkimi značilnostmi gorskega območja Ardenov ter porečja Mozele in Meuse.

Novo!!: Porenje in Ardeni · Poglej več »

Avstrazija

Zemljevid Evrope 481 - 814 Avstrazija je bil naziv severovzhodnega dela Frankovske države v obdobju merovinških kraljev, za razliko od Nevstrije, ki se je nahajala na severozahodu.

Novo!!: Porenje in Avstrazija · Poglej več »

Baselski mir (1795)

Srednja Evropa po mirovnem sporazumu v Baslu Baselski mir je vrsta ločenih mirovnih sporazumov s Francosko prvo republiko v letu 1795, ki so potekali v Baslu.

Novo!!: Porenje in Baselski mir (1795) · Poglej več »

Bonn

Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.

Novo!!: Porenje in Bonn · Poglej več »

Düsseldorf

Nočni pogled na Düsseldorf, 2001 Düsseldorf je glavno mesto nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija in gospodarsko središče Nemčije.

Novo!!: Porenje in Düsseldorf · Poglej več »

Društvo narodov

Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.

Novo!!: Porenje in Društvo narodov · Poglej več »

Dunajski kongres

Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.

Novo!!: Porenje in Dunajski kongres · Poglej več »

Eburoni

Ambioriks Eburoni (latinsko: Eburones, grško: Ἐβούρωνες), belgijsko, verjetno keltsko pleme, ki je do rimske osvojitve Galije živelo v severovzhodni Galiji ob reki Meuse in sedanjih belgijski in nizozemski provinci Limburg.

Novo!!: Porenje in Eburoni · Poglej več »

Franki

Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.

Novo!!: Porenje in Franki · Poglej več »

Gaj Avgust Oktavijan

Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.

Novo!!: Porenje in Gaj Avgust Oktavijan · Poglej več »

Gaj Julij Cezar

Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.

Novo!!: Porenje in Gaj Julij Cezar · Poglej več »

Galija

Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.

Novo!!: Porenje in Galija · Poglej več »

Hati (germansko pleme)

Hadrijanom (vladal 117–138); domovina Hatov je bila centralna Nemčija Hati (latinsko, grško ali, nemško Chatten) so bili germansko pleme, katerega pradomovina na začetku 1.

Novo!!: Porenje in Hati (germansko pleme) · Poglej več »

Heinrich Heine

Heinrich Heine, nemški romantični pesnik, * 13. december 1797, Düsseldorf, Nemčija, † 17. februar 1856, Pariz, Francija.

Novo!!: Porenje in Heinrich Heine · Poglej več »

Hessen

Hessen je zvezna dežela Nemčije s površino 21.110 km² (kar je samo malo več od Slovenije) in nekaj več kot šest milijoni prebivalcev (trikrat več od Slovenije).

Novo!!: Porenje in Hessen · Poglej več »

Köln

Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).

Novo!!: Porenje in Köln · Poglej več »

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Novo!!: Porenje in Kelti · Poglej več »

Koblenz

Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.

Novo!!: Porenje in Koblenz · Poglej več »

Lahn

Reka Lahn je 245,6 kilometrov dolg desni (ali vzhodni) pritok reke Ren v Nemčiji.

Novo!!: Porenje in Lahn · Poglej več »

Lignit

Rudnik lignita - dnevni kop Lignit ali mehki rjavi premog je vrsta premoga, ki ima sorazmerno nizko kurilno vrednost (od 10 do 20 MJ/kg).

Novo!!: Porenje in Lignit · Poglej več »

Lotaringija

Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.

Novo!!: Porenje in Lotaringija · Poglej več »

Magnezij

Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.

Novo!!: Porenje in Magnezij · Poglej več »

Majna

Majna (nemško Main) je reka v Nemčiji.

Novo!!: Porenje in Majna · Poglej več »

Nafta

V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.

Novo!!: Porenje in Nafta · Poglej več »

Neckar

Neckar je 367 kilometrov dolga reka v Nemčiji, ki teče skozi jugozahodni del zvezne dežele Baden-Württemberg, na kratkem odseku tudi skozi Hessen.

Novo!!: Porenje in Neckar · Poglej več »

Nemška zvezna dežela

Dežele ZRN Nemška zvezna dežela (pogovorno tudi Land) je po ustavnem redu Zvezne republike Nemčije njen delno suveren federalni subjekt.

Novo!!: Porenje in Nemška zvezna dežela · Poglej več »

Oton I. Veliki

Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.

Novo!!: Porenje in Oton I. Veliki · Poglej več »

Palači Augustusburg in Falkenlust, Brühl

Palači Augustusburg in Falkenlust stojita v mestu Brühl, Severno Porenje - Vestfalija.

Novo!!: Porenje in Palači Augustusburg in Falkenlust, Brühl · Poglej več »

Porenje - Pfalška

Porenje - Pfalška (Rheinland-Pfalz) je nemška zvezna dežela, po površini le za malenkost (400 kv. km) manjša od Slovenije, a ima dvakrat več prebivalcev (4 milijone).

Novo!!: Porenje in Porenje - Pfalška · Poglej več »

Porurje

Porurje (nemško Ruhrgebiet) ali okrožje Porurje, regija Porurje ali dolina reke Ruhr je policentrično urbano območje v Severnem Porenju - Vestfaliji v Nemčiji.

Novo!!: Porenje in Porurje · Poglej več »

Premog

Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.

Novo!!: Porenje in Premog · Poglej več »

Renski masiv

Renski masiv (nemško: Rheinisches Schiefergebirge) je geološki masiv oziroma hribovje, ki se razteza v zahodni Nemčiji, vzhodni Belgiji, Luksemburgu in severovzhodni Franciji.

Novo!!: Porenje in Renski masiv · Poglej več »

Ripuarski Franki

Rimski Köln (''Colonia Claudia Ara Agrippinensium''), glavno mesto Ripuarskih Frankov Ripuarski Franki (latinsko iz latinskega ripa – breg, obala, nemško Rheinfranken, Renski Franki) so bili ena od dveh glavnih skupin zgodnjih Frankov, omenjena v številnih virih iz 6.

Novo!!: Porenje in Ripuarski Franki · Poglej več »

Salijski Franki

Some, kamor so prišli okoli leta 460 Naselitveni prostor Frankov v Toksandriji, kamor so se preselili potem, ko jim je cesar Julij Odpadnik priznal položaj ''dediticii'' Salijski Franki ali Salijci (latinsko, grško Salioi) so bili zahodna podskupina zgodnjih Frankov, ki so se v zgodovinskih zapisih prvič pojavili v 3.

Novo!!: Porenje in Salijski Franki · Poglej več »

Severno Porenje - Vestfalija

Severno Porenje - Vestfalija (Nordrhein-Westfalen) je parlamentarna republika in delno suverena država članica v Zvezni republiki Nemčiji.

Novo!!: Porenje in Severno Porenje - Vestfalija · Poglej več »

Spodnja Germanija

legije Spodnja Germanija (latinsko: Germania Inferior), rimska provinca na zahodnem bregu spodnjega Rena v sedanjem Luksemburgu, južni Nizozemski, delu Belgije in delu Severnega Porenja - Vestfalije zahodno od Rena.

Novo!!: Porenje in Spodnja Germanija · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Novo!!: Porenje in Srednji vek · Poglej več »

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Novo!!: Porenje in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Stolnica sv. Petra, Köln

Stolnica v Kölnu (nemško: Kölner Dom) (latinsko: Ecclesia Cathedralis Sanctorum Petri et Mariae, uradno Hohe Domkirche St. Petrus) je rimokatoliška stolnica v Kölnu, Nemčija.

Novo!!: Porenje in Stolnica sv. Petra, Köln · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Novo!!: Porenje in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Novo!!: Porenje in Svinec · Poglej več »

Svobodno cesarsko mesto

V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.

Novo!!: Porenje in Svobodno cesarsko mesto · Poglej več »

Trier

Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.

Novo!!: Porenje in Trier · Poglej več »

Uran

Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.

Novo!!: Porenje in Uran · Poglej več »

Verdunska pogodba

Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.

Novo!!: Porenje in Verdunska pogodba · Poglej več »

Versajska mirovna pogodba

''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.

Novo!!: Porenje in Versajska mirovna pogodba · Poglej več »

Vojna prve koalicije

Prva koalicija (1793-1797) je vojaška zveza več evropskih dežel, ki so organizirale prvo večje sodelovanje v boju proti revolucionarni Francoski prvi republiki.

Novo!!: Porenje in Vojna prve koalicije · Poglej več »

Vzhodnofrankovska država

Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.

Novo!!: Porenje in Vzhodnofrankovska država · Poglej več »

Wuppertal

Wuppertal je mesto s približno 360.000 prebivalci v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija.

Novo!!: Porenje in Wuppertal · Poglej več »

Zgornja srednja dolina Rena

Soteska Rena imenovana tudi Kulturna krajina ob srednjem Renu je bila vključena na seznam UNESCO-ve svetovne dediščine 27.

Novo!!: Porenje in Zgornja srednja dolina Rena · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »