Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Aachen

Index Aachen

Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.

107 odnosi: Aachenska Mestna hiša, Aachenska stolnična zakladnica, Aachenska stolnica, Aachenski kongres, Aachenski mir (1668), Aachenski mir (1748), Alfred Veliki, Ana Frank, Apnenec, Avstrijska nasledstvena vojna, Španija, Bamberg, Belgija, Benediktinci, Bill Clinton, Bronasta doba, Cape Town, Devon, Druga svetovna vojna, Dunajski kongres, Einhard, Ferdinand I. Habsburški, Francija, Frankfurt ob Majni, Freska, Friderik I. Barbarossa, Friderik Viljem III. Pruski, Glinenec, Hadrijan, Harun Al Rašid, Henrik II. Sveti, Judje, Kamnolom, Karbon, Karel IV. Luksemburški, Karel V. Habsburški, Karel Veliki, Köln, Kelti, Kitajska, Kreda, Kristalna noč, Kupola, Kvartar, Lateranska palača, Liège, Lotar I. Karolinški, Ludvik Pobožni, Ludwig Mies van der Rohe, Lunévillski mir, ..., Maksimilijan I. Habsburški, Mestna hiša, Meuse, Nagrada Karla Velikega, Napoleonske vojne, Nemčija, Neolitik, Obzidje, Oton I. Veliki, Oton II., Palatinska kapela, Aachen, Papež Frančišek, Patrologija, Peščenjak, Pipin Mali, Požar, Potres, Prezbiterij, Protipapež Pashal III., Prva svetovna vojna, Prvo Francosko cesarstvo, Ravena, Reims, Relikviarij, Ren, Renski masiv, Republika Južna Afrika, Ripuarski Franki, Rokopis, Rudolf II. Habsburški, Rusija, Sarkofag, Severno Porenje-Vestfalija, Seznam mest v Nemčiji, Sifilis, Sinagoga, Starorimska civilizacija, Sveto rimsko cesarstvo, Svobodno cesarsko mesto, Tempelj, Terciar, Timothy Garton Ash, Toledo, Tramvaj, Turčija, Virginija, Vzhodnofrankovska država, Zdravilišče, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1955, 1967, 1979, 1985, 1986, 1993, 1999, 2001. Razširi indeks (57 več) »

Aachenska Mestna hiša

Aachenska mestna hiša (nemško Aachener Rathaus) je gotska zgradba nasproti stolnice v Aachnu in je ena najosupljivejših zgradb v Starem mestu (Altstadtu) v Aachnu v Nemčiji.

Novo!!: Aachen in Aachenska Mestna hiša · Poglej več »

Aachenska stolnična zakladnica

Aachenska stolnična zakladnica (nemško Aachener Domschatzkammer) je muzej rimskokatoliške škofije Aachen pod nadzorom stolnega kapitlja, v katerem je ena najpomembnejših zbirk srednjeveških cerkvenih umetnin v Evropi.

Novo!!: Aachen in Aachenska stolnična zakladnica · Poglej več »

Aachenska stolnica

Aachenska stolnica (nemško Aachener Dom, angleško tudi Chatedral Aix-la-Chapelle) je rimskokatoliška cerkev v Aachnu v Nemčiji.

Novo!!: Aachen in Aachenska stolnica · Poglej več »

Aachenski kongres

Aachenski kongres je bil prvi kongres svete alianse in tretji po vrsti, ki je potekal v Aachnu, od začetka oktobra do konca novembra 1818.

Novo!!: Aachen in Aachenski kongres · Poglej več »

Aachenski mir (1668)

Aachenski mir je mirovni sporazum, ki so ga 2. maja 1668 podpisale Francija in Španija.

Novo!!: Aachen in Aachenski mir (1668) · Poglej več »

Aachenski mir (1748)

Aachenski mir je mirovni sporazum, ki je končal avstrijsko nasledstveno vojno in so ga udeleženke pogajanj podpisale v dneh od 18. oktobra do 20.

Novo!!: Aachen in Aachenski mir (1748) · Poglej več »

Alfred Veliki

Alfred Veliki, anglosaški kralj, * okoli 847, † 26. oktober 899-901.

Novo!!: Aachen in Alfred Veliki · Poglej več »

Ana Frank

Annelies Marie »Anne« Frank (pri nas bolje znana kot Ana Frank), judovsko-nemška pisateljica, * 12. junij 1929, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 12.

Novo!!: Aachen in Ana Frank · Poglej več »

Apnenec

Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).

Novo!!: Aachen in Apnenec · Poglej več »

Avstrijska nasledstvena vojna

Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741 - 1748).

Novo!!: Aachen in Avstrijska nasledstvena vojna · Poglej več »

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Novo!!: Aachen in Španija · Poglej več »

Bamberg

Bamberg je mesto na Bavarskem, ki leži ob Ludovikovem prekopu.

Novo!!: Aachen in Bamberg · Poglej več »

Belgija

Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija, je država v severozahodni Evropi.

Novo!!: Aachen in Belgija · Poglej več »

Benediktinci

sv. Benedikt Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, (lat. Ordo Sancti Benedicti.

Novo!!: Aachen in Benediktinci · Poglej več »

Bill Clinton

William Jefferson Clinton, bolj znan kot Bill Clinton, ameriški politik, * 19. avgust 1946, Hope, Arkansas, ZDA.

Novo!!: Aachen in Bill Clinton · Poglej več »

Bronasta doba

Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.

Novo!!: Aachen in Bronasta doba · Poglej več »

Cape Town

Cape Town, (nemško:Kapstadt, koščina iKapa ali SaseKapa) je eno od treh glavnih mest Republike Južne Afrike (drugi dve sta Pretoria in Bloemfontein) ter glavno mesto province Zahodna Kaplandija.

Novo!!: Aachen in Cape Town · Poglej več »

Devon

Devon je lahko.

Novo!!: Aachen in Devon · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Aachen in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Dunajski kongres

Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 1. novembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.

Novo!!: Aachen in Dunajski kongres · Poglej več »

Einhard

Einhard Einhard (latinsko Einhardus) je bil frankovski učenjak in dvorjan, * okoli 775, † 14. marec 840, Seligenstadt.

Novo!!: Aachen in Einhard · Poglej več »

Ferdinand I. Habsburški

Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.

Novo!!: Aachen in Ferdinand I. Habsburški · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: Aachen in Francija · Poglej več »

Frankfurt ob Majni

Lega Frankfurta v Nemčiji Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.

Novo!!: Aachen in Frankfurt ob Majni · Poglej več »

Freska

Freska, Leechkirche, Graz Freska (iz italijanščine al fresco, na sveže) je oblika slikarstva, pri kateri se barve nanesejo na svež omet, s katerim se neizbrisno zlijejo in slika ostane na zidu.

Novo!!: Aachen in Freska · Poglej več »

Friderik I. Barbarossa

Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.

Novo!!: Aachen in Friderik I. Barbarossa · Poglej več »

Friderik Viljem III. Pruski

Friderik Viljem III.

Novo!!: Aachen in Friderik Viljem III. Pruski · Poglej več »

Glinenec

Glinenci (KAlSi3O8 - NaAlSi3O8 - CaAl2Si2O8) so skupina kamninotvornih tektosilikatnih mineralov, ki sestavljajo okrog 60% Zemljine skorje.

Novo!!: Aachen in Glinenec · Poglej več »

Hadrijan

‎ Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.

Novo!!: Aachen in Hadrijan · Poglej več »

Harun Al Rašid

Harun Al Rašid (Harun Pokončni, arabsko: هارون الرشيد‎), 5.

Novo!!: Aachen in Harun Al Rašid · Poglej več »

Henrik II. Sveti

Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.

Novo!!: Aachen in Henrik II. Sveti · Poglej več »

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, tudi Žídje in Žídi, kar danes velja za manj primerno) (hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Novo!!: Aachen in Judje · Poglej več »

Kamnolom

Kamnolom v Carrari Kamnolom (Srednjeafriška republika) Kamnolom je površinski kop, namenjen pridobivanju in proizvodnji tehničnega in okrasnega kamna, ter nekovinskih mineralnih surovin, ki jih potrebuje gradbeništvo in industrija gradbenega materiala.

Novo!!: Aachen in Kamnolom · Poglej več »

Karbon

Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.

Novo!!: Aachen in Karbon · Poglej več »

Karel IV. Luksemburški

Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.

Novo!!: Aachen in Karel IV. Luksemburški · Poglej več »

Karel V. Habsburški

Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.

Novo!!: Aachen in Karel V. Habsburški · Poglej več »

Karel Veliki

Karel I. ali Karel Veliki (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Novo!!: Aachen in Karel Veliki · Poglej več »

Köln

Köln, kölnsko Kölle, po slovensko tudi Kelmorajn, je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija in četrto največjo mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).

Novo!!: Aachen in Köln · Poglej več »

Kelti

Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Novo!!: Aachen in Kelti · Poglej več »

Kitajska

Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.

Novo!!: Aachen in Kitajska · Poglej več »

Kreda

Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.

Novo!!: Aachen in Kreda · Poglej več »

Kristalna noč

Kristalna noč (nemško Kristallnacht, tudi Pogromnacht) je ime za pogrom nad Judi, ki so ga tako poimenovali zaradi razbitih izložb trgovin, ki so bile v lasti judovskih trgovcev.

Novo!!: Aachen in Kristalna noč · Poglej več »

Kupola

Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.

Novo!!: Aachen in Kupola · Poglej več »

Kvartar

Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.

Novo!!: Aachen in Kvartar · Poglej več »

Lateranska palača

Lateranska palača je palača u Rimu.

Novo!!: Aachen in Lateranska palača · Poglej več »

Liège

Liège (francoska izgovorjava:; nizozemsko: Luik,; valonsko: Lidje; nemško: Lüttich), do 1949.

Novo!!: Aachen in Liège · Poglej več »

Lotar I. Karolinški

Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29. september 855.

Novo!!: Aachen in Lotar I. Karolinški · Poglej več »

Ludvik Pobožni

Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.

Novo!!: Aachen in Ludvik Pobožni · Poglej več »

Ludwig Mies van der Rohe

Ludwig Mies van der Rohe, nemško-ameriški arhitekt in pedagog, * 27. marec 1886, Aachen, Severno Porenje-Vestfalija, Nemčija, † 17. avgust 1969, Chicago, Illinois, ZDA.

Novo!!: Aachen in Ludwig Mies van der Rohe · Poglej več »

Lunévillski mir

Lunévillski mir, podpisan v Lunévillu 9. februarja 1801 med Francijo in Svetim rimskim cesarstvom po porazih avstrijske vojske v bitkah pri Marengu (14. junij 1800) in Hohenlindenu (3. december 1800) je bil drugi v vrsti mirovnih sporazumov.

Novo!!: Aachen in Lunévillski mir · Poglej več »

Maksimilijan I. Habsburški

Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.

Novo!!: Aachen in Maksimilijan I. Habsburški · Poglej več »

Mestna hiša

Rotovž (mestna hiša) v Novem mestu Hamburška mestna hiša v Nemčiji, dokončana 1897 V lokalni samoupravi je mestna hiša (v Veliki Britaniji in Avstraliji guildhall, city hall, town hall) v nemško govorečih deželah Rathaus, poslovenjeno rotovž v pomenu mestna hiša, magistrat, francosko hôtel de ville, maison communale) ali (redkeje) občinska zgradba, glavna upravna zgradba mesta ali druge lokalne skupnosti. Po navadi je mestna hiša sedež mestnega sveta in z njim povezanih oddelkov in njihovih zaposlenih. Prav tako je običajno sedež župana mesta, kraja, trga ali občine. Do sredine 19. stoletja je bil en sam velik odprt prostor (ali dvorana) sestavni del zgradbe mestnega sveta. Dvorana se je lahko uporabljala za seje sveta in druge pomembne dogodke. Velika dvorana, v nadaljevanju mestna hiša, je postala sinonim za celotno zgradbo in upravni organ v njej. Lokalno se uporablja izraz "občinska zgradba", če v hiši ni tako velike dvorane. V mnogih primerih se mestna hiša uporablja ne le za javne funkcije, ampak tudi skladno z možnostmi za različne državljanske in kulturne dejavnosti. To so lahko umetniške predstave, razstave in festivali. Sodobne mestne hiše so pogosto oblikovane tako, da se lahko prilagodijo tem dejavnostim. Kot simbol lokalne uprave imajo mestne hiše značilno arhitekturo, zgradbe pa so tudi zgodovinsko zelo pomembne, na primer Guildhall, London. Zgradba mestne dvorane je lahko tudi kulturna ikona, simbol mesta.

Novo!!: Aachen in Mestna hiša · Poglej več »

Meuse

Meuse (francosko la Meuse; valonsko Mouze ali Maas; nizozemsko Maas) je velika evropska reka, ki izvira v Franciji in teče skozi Belgijo in na Nizozemskem vteka v Severno morje.

Novo!!: Aachen in Meuse · Poglej več »

Nagrada Karla Velikega

Srednjeveški pečat mesta Aachen, na katerem temelji oblika nagrade Nagrada Karla Velikega (polno ime Internationaler Karlspreis der Stadt Aachen, torej Mednarodna Karlova nagrada od mesta Aachen, od leta 1988 pa Mednarodna Karlova nagrada iz Aachna) je priznanje, ki nagrajuje prispevke k evropski integraciji.

Novo!!: Aachen in Nagrada Karla Velikega · Poglej več »

Napoleonske vojne

Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.

Novo!!: Aachen in Napoleonske vojne · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Novo!!: Aachen in Nemčija · Poglej več »

Neolitik

Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.

Novo!!: Aachen in Neolitik · Poglej več »

Obzidje

Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.

Novo!!: Aachen in Obzidje · Poglej več »

Oton I. Veliki

Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes v Saški-Anhalt, † 7. maj 973, Memleben danes v Saški-Anhalt.

Novo!!: Aachen in Oton I. Veliki · Poglej več »

Oton II.

Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.

Novo!!: Aachen in Oton II. · Poglej več »

Palatinska kapela, Aachen

Aachenska kapela (levo), videz je danes nekoliko spremenjen zaradi poznejših rekonstrukcij Palatinska kapela v Aachnu je zgodnjesrednjeveška kapela in del pfalce Karla Velikega v Nemčiji.

Novo!!: Aachen in Palatinska kapela, Aachen · Poglej več »

Papež Frančišek

Frančišek (prej Jorge Mario Bergoglio), DJ, argentinski rimskokatoliški duhovnik italijanskega rodu, škof, kardinal in 266. papež, * 17. december 1936, Buenos Aires. Nazivi: papež, rimski škof, naslednik prvaka apostolov, primas Italije, nadškof metropolit rimske cerkvene pokrajine, suveren vatikanskega mesta, služabnik Božjih služabnikov Po odstopu svojega predhodnika Benedikta XVI., je bil 13. marca 2013 na konklavu izvoljen za 266. papeža Katoliške cerkve. Je prvi papež, ki prihaja iz Latinske Amerike, in prvi neevropski papež novega veka.

Novo!!: Aachen in Papež Frančišek · Poglej več »

Patrologija

Patrologíja ali patrístika je teološka disciplina, veda o cerkvenih očetih, krščanskih avtorjih iz prvih stoletij, in o njihovih pogledih.

Novo!!: Aachen in Patrologija · Poglej več »

Peščenjak

Vzorec peščenjaka Peščenjak je sedimentna kamnina, sestavljena iz drobnih zrn peska velikosti 0,1 mm do 2 mm, zlepljenih med seboj z vezivom iz raztopljenih mineralov, najpogosteje kremenice ali kalcijevega karbonata.

Novo!!: Aachen in Peščenjak · Poglej več »

Pipin Mali

Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751-768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.

Novo!!: Aachen in Pipin Mali · Poglej več »

Požar

Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru.

Novo!!: Aachen in Požar · Poglej več »

Potres

San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.

Novo!!: Aachen in Potres · Poglej več »

Prezbiterij

Prezbitêrij ali kor je arhitekturni del cerkve ali stolnice (angl. choir, anglikanska stara beseda tudi quire), ki omogoča sedenje duhovščini in pevskemu zboru.

Novo!!: Aachen in Prezbiterij · Poglej več »

Protipapež Pashal III.

Protipapež Pashal III., rojen kot Guido da Crema (slovensko: Gvido Kremski), protipapež katoliške Cerkve; * okrog 1100 (Crema, Lucca Toskana, Sveto rimsko cesarstvo); † 20. september 1168 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).

Novo!!: Aachen in Protipapež Pashal III. · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Aachen in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Prvo Francosko cesarstvo

Prvo Francosko cesarstvo, poznano tudi pod imenom Francosko cesarstvo ali Napoleonovo cesarstvo, je obsegalo celo Francijo in velik del Evrope.

Novo!!: Aachen in Prvo Francosko cesarstvo · Poglej več »

Ravena

Ravena (Ravenna) je mesto s 159.754 prebivalci in je sedež pokrajine Ravenna ter pomembno industrijsko središče.

Novo!!: Aachen in Ravena · Poglej več »

Reims

Notredamska katedrala, Reims Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, podprefektura departmaja Marne.

Novo!!: Aachen in Reims · Poglej več »

Relikviarij

Relikviárij (srednjeveško latinsko reliquarium iz reliquiae.

Novo!!: Aachen in Relikviarij · Poglej več »

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki se začne v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem švicarskih Alpah, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Novo!!: Aachen in Ren · Poglej več »

Renski masiv

Renski masiv (nemško: Rheinisches Schiefergebirge) je geološki masiv oziroma hribovje, ki se razteza v zahodni Nemčiji, vzhodni Belgiji, Luksemburgu in severovzhodni Franciji.

Novo!!: Aachen in Renski masiv · Poglej več »

Republika Južna Afrika

Republika Južna Afrika (v slovenskih medijih jo pogosto napačno imenujejo tudi Južnoafriška republika ali skrajšano JAR, kar pa je ime države iz druge polovice 19. stoletja, imenovane Zuid-Afrikaansche Republiek ali ZAR) je republika na skrajni jugu Afrike.

Novo!!: Aachen in Republika Južna Afrika · Poglej več »

Ripuarski Franki

Rimski Köln (''Colonia Claudia Ara Agrippinensium''), glavno mesto Ripuarskih Frankov Ripuarski Franki (latinsko iz latinskega ripa – breg, obala, nemško Rheinfranken, Renski Franki) so bili ena od dveh glavnih skupin zgodnjih Frankov, omenjena v številnih virih iz 6.

Novo!!: Aachen in Ripuarski Franki · Poglej več »

Rokopis

Supraseljski kodeks iz konca 10. stoletja, hrani Narodna in univerzitetna knjižnica Rokopis ima v slovenščini več pomenov.

Novo!!: Aachen in Rokopis · Poglej več »

Rudolf II. Habsburški

Rudolf II.

Novo!!: Aachen in Rudolf II. Habsburški · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava; tudi Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija;,(v ruščini)) je čezcelinska država, ki obsega velik del severne Evrazije. S površino 17.075.400 km² je Rusija največja država na svetu in obsega skoraj dvakrat toliko ozemlja kot naslednja največja država, Kanada; tako poseduje velike zaloge mineralnih in energetskih virov. Po prebivalstvu je Rusija na devetem mestu med državami sveta. Večina površine, prebivalstva in industrijske proizvodnje nekdanje Sovjetske zveze, takrat ene od dveh svetovnih velesil, je v današnji Rusiji. Posledično od razpada Sovjetske zveze naprej Rusija spet skuša dobiti vplivno vlogo v svetu. Njen vpliv je opazen, a še vedno daleč od tistega iz časov bivše Sovjetske zveze. Voditelj države je predsednik Ruske federacije, ki je hkrati tudi glavni poveljnik Oboroženih sil. Volijo ga na vsakih pet let na podlagi splošne volilne pravice s tajnim glasovanjem.

Novo!!: Aachen in Rusija · Poglej več »

Sarkofag

Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zapokopana.

Novo!!: Aachen in Sarkofag · Poglej več »

Severno Porenje-Vestfalija

Severno Porenje-Vestfalija (Nordrhein-Westfalen) je od leta 1949 zvezna dežela Nemčije (Nordrhein-Westfalen) in ena od 16 zveznih dežel, na katere je Nemčija upravno razdeljena.

Novo!!: Aachen in Severno Porenje-Vestfalija · Poglej več »

Seznam mest v Nemčiji

Seznam mest v Nemčiji.

Novo!!: Aachen in Seznam mest v Nemčiji · Poglej več »

Sifilis

Sifilis, imenovan tudi lues, je spolno prenosljiva okužba, ki jo povzroča spiroheta, to je bakterija, Treponema pallidum, podvrsta pallidum.

Novo!!: Aachen in Sifilis · Poglej več »

Sinagoga

Sinagoga v Budimpešti Sinagoga (po grškem synagōgē 'shod', hebrejsko בית כנסת, latinizirano bet ha-knesset; dobesedno »hiša zbora«; jidiš שול shul) je judovski verski objekt, v katerem se izvaja versko čaščenje.

Novo!!: Aachen in Sinagoga · Poglej več »

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Novo!!: Aachen in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko: Sacrum Romanum Imperium) je bila naddržavna, multinacionalna skupnost, ki je povezovala plemiče in njihove posesti s področja današnje Nemčije, Avstrije, Francije, Slovenije, Švice, Liechtensteina, Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Italije, Češke in Poljske.

Novo!!: Aachen in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Svobodno cesarsko mesto

V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.

Novo!!: Aachen in Svobodno cesarsko mesto · Poglej več »

Tempelj

Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.

Novo!!: Aachen in Tempelj · Poglej več »

Terciar

Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.

Novo!!: Aachen in Terciar · Poglej več »

Timothy Garton Ash

Timothy Garton Ash CMG, britanski zgodovinar, pisatelj, *12. julij 1955. Je redni profesor za evropske študije na Oxfordski Univerzi.  Ukvarja se predvsem s pozno moderno in novejšo zgodovino srednje in vzhodne Evrope.

Novo!!: Aachen in Timothy Garton Ash · Poglej več »

Toledo

Toledo (latinsko Toletum, arabsko طليطلة, DIN Ṭulayṭela) je mesto v osrednji Španiji ob reki Tajo 70 km južno od Madrida.

Novo!!: Aachen in Toledo · Poglej več »

Tramvaj

Tramvaj na Dunaju Notranjost tramvaja na Dunaju Tramvaj ali tudi cestna železnica je vozilo na tirnicah, ki je lažje od vlaka, namenjeno za prevoz potnikov (včasih tudi tovora).

Novo!!: Aachen in Tramvaj · Poglej več »

Turčija

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.

Novo!!: Aachen in Turčija · Poglej več »

Virginija

Virgínija (angleško Virginia) je ena od izvirnih trinajstih kolonij ZDA, ki se je uprla britanski nadvladi v ameriški revoluciji.

Novo!!: Aachen in Virginija · Poglej več »

Vzhodnofrankovska država

Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.

Novo!!: Aachen in Vzhodnofrankovska država · Poglej več »

Zdravilišče

Zdravilišče je zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določenimi boleznimi z izkoriščanjem naravnih okoliščin.

Novo!!: Aachen in Zdravilišče · Poglej več »

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko; prve tri združujemo v Veliko Britanijo.

Novo!!: Aachen in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

1955

1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Aachen in 1955 · Poglej več »

1967

1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Aachen in 1967 · Poglej več »

1979

1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Aachen in 1979 · Poglej več »

1985

1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Aachen in 1985 · Poglej več »

1986

1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Aachen in 1986 · Poglej več »

1993

1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Aachen in 1993 · Poglej več »

1999

1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Aachen in 1999 · Poglej več »

2001

2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Aachen in 2001 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Aix-la-Chapelle, Cahe.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »