Kazalo
110 odnosi: Aachenska stolnica, Aarhus, Alzacija, Apulija, Arnulf Bavarski, Augsburg, Švabska, Češka (zgodovinska dežela), Baltsko morje, Bari, Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim, Bertold Bavarski, Bitka pri Lechfeldu, Bizantinsko cesarstvo, Boleslav I. Češki, Brandenburg (volilna kneževina), Bremen, Bruno Veliki, Capua, Cezar (naslov), Chur, Cremona, Cvetna nedelja, Eberhard Bavarski, Erfurt, Fevd, Frankfurtska stolnica, Franki, Frankovska, Gardsko jezero, Halberstadt, Henrik I. Bavarski, Henrik I. Nemški, Henrik II. Bavarski, Hildesheim, Istra, Italija, Ivan I. Cimisk, Jezero Maggiore, Jezero Orta, Kalabrija, Karel Veliki, Karolingi, Katolištvo, Konrad I. Nemški, Kralj, Laba, Laon, Liutprand Kremonski, Loara, ... Razširi indeks (60 več) »
Aachenska stolnica
Aachenska stolnica (nemško Aachener Dom, angleško tudi Chatedral Aix-la-Chapelle) je rimskokatoliška cerkev v Aachnu v Nemčiji.
Poglej Oton I. Veliki in Aachenska stolnica
Aarhus
Aarhus (uradno črkovano Århus od leta 1948 do 1. januarja 2011) je drugo največje mesto na Danskem in sedež občine Aarhus.
Poglej Oton I. Veliki in Aarhus
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Oton I. Veliki in Alzacija
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Oton I. Veliki in Apulija
Arnulf Bavarski
Nagrobni napis vojvode Arnulfa Arnulf I., bavarski vojvoda (907-937).
Poglej Oton I. Veliki in Arnulf Bavarski
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Poglej Oton I. Veliki in Augsburg
Švabska
Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.
Poglej Oton I. Veliki in Švabska
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Oton I. Veliki in Češka (zgodovinska dežela)
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Oton I. Veliki in Baltsko morje
Bari
Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.
Poglej Oton I. Veliki in Bari
Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim
Papeška bazilika svetega Pavla zunaj obzidja je ena od štirih glavnih bazilik v Rimu, Italija.
Poglej Oton I. Veliki in Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim
Bertold Bavarski
Bertold (tudi Perhtold), karantanski (koroški) (927-938/morda do 947) in bavarski vojvoda (938-947).
Poglej Oton I. Veliki in Bertold Bavarski
Bitka pri Lechfeldu
Bitka pri Lechfeldu (tudi Bitka na Leškem polju) je bila niz vojaških spopadov od 10.
Poglej Oton I. Veliki in Bitka pri Lechfeldu
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Oton I. Veliki in Bizantinsko cesarstvo
Boleslav I. Češki
Boleslav I. Okrutni (češko Boleslav I. Ukrutný) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 935 do svoje smrti vladar (češko kníže, vojvoda) Vojvodine Češke, * 915, † 972.
Poglej Oton I. Veliki in Boleslav I. Češki
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Oton I. Veliki in Brandenburg (volilna kneževina)
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Poglej Oton I. Veliki in Bremen
Bruno Veliki
Bruno Veliki, nadškof Kölna, vojvoda Lotaringije, * 925, † 11. oktober 965, Reims.
Poglej Oton I. Veliki in Bruno Veliki
Capua
Capua (italijansko: Capua) je mesto v pokrajini Caserta v italijanski deželi Kampaniji (Campania) v južni Italiji.
Poglej Oton I. Veliki in Capua
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Oton I. Veliki in Cezar (naslov)
Chur
Chur (izg. Kur; nemško Chur; retoromansko Cuira, lokalno? Cuera; italijansko Coira; francosko Coire; ali latinsko Curia Raetorum) je glavno in največje mesto (z okoli 40.000 prebivalci) švicarskega kantona Graubünden.
Poglej Oton I. Veliki in Chur
Cremona
Cremona (emilijsko Carmona, lombardsko Cremùna) je mesto in občina z okoli 70.000 prebivalci v severni Italiji v deželi Lombardija na levem bregu reke Pad sredi Padske nižine.
Poglej Oton I. Veliki in Cremona
Cvetna nedelja
Cvetna nedelja (tudi cvetnica) je zadnja nedelja pred veliko nočjo, ko krščanski verniki blagoslavljajo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje ali oljčne veje, kar je razširjeno po vsej Evropi že od 9.
Poglej Oton I. Veliki in Cvetna nedelja
Eberhard Bavarski
Eberhard, bavarski vojvoda (937-938).
Poglej Oton I. Veliki in Eberhard Bavarski
Erfurt
Erfurt je glavno in največje mesto v Turingiji v osrednji Nemčiji.
Poglej Oton I. Veliki in Erfurt
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Oton I. Veliki in Fevd
Frankfurtska stolnica
Frankfurtska stolnica (nemško: Frankfurter Dom), uradno Stolnica svetega Jerneja (nemško: Kaiserdom Sankt Bartholomäus), je rimskokatoliška cerkev zgrajena v gotskem slogu in se nahaja v centru Franfurta v Nemčiji.
Poglej Oton I. Veliki in Frankfurtska stolnica
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Oton I. Veliki in Franki
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Oton I. Veliki in Frankovska
Gardsko jezero
Gardsko jezero je jezero ledeniškega nastanka v Italiji.
Poglej Oton I. Veliki in Gardsko jezero
Halberstadt
Halberstadt je mesto v nemški deželi Saška - Anhalt, glavno mesto okrožja Harz.
Poglej Oton I. Veliki in Halberstadt
Henrik I. Bavarski
Henrik I. Bavarski, bavarski vojvoda, * 919/921, Nordhausen, † 1. november 955, Regensburg.
Poglej Oton I. Veliki in Henrik I. Bavarski
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Poglej Oton I. Veliki in Henrik I. Nemški
Henrik II. Bavarski
Henrik II.
Poglej Oton I. Veliki in Henrik II. Bavarski
Hildesheim
Hildesheim (vzhodopfalško Hilmessen) je mesto v Spodnji Saški v Nemčiji s 103.804 prebivalci.
Poglej Oton I. Veliki in Hildesheim
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Oton I. Veliki in Istra
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Oton I. Veliki in Italija
Ivan I. Cimisk
Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.
Poglej Oton I. Veliki in Ivan I. Cimisk
Jezero Maggiore
Jezero Maggiore (italijansko: Lago Maggiore ali Verbano) je najzahodnejše od treh velikih predalpskih jezer v Italiji in po velikosti drugo, takoj za Gardskim jezerom.
Poglej Oton I. Veliki in Jezero Maggiore
Jezero Orta
Jezero Orta (italijansko: Lago d’Orta) je jezero v severni Italiji, ki se nahaja zahodno od jezera Maggiore na nadmorski višini 290 metrov.
Poglej Oton I. Veliki in Jezero Orta
Kalabrija
Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.
Poglej Oton I. Veliki in Kalabrija
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Oton I. Veliki in Karel Veliki
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Oton I. Veliki in Karolingi
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Oton I. Veliki in Katolištvo
Konrad I. Nemški
Konrad I. Mlajši (nemško Konrad) je bil od leta 911 do 918 kralj Vzhodnofrankovske države, * okoli 881, † 23. december 918.
Poglej Oton I. Veliki in Konrad I. Nemški
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Oton I. Veliki in Kralj
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Oton I. Veliki in Laba
Laon
Laon je mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, prefektura departmaja Aisne.
Poglej Oton I. Veliki in Laon
Liutprand Kremonski
Liutprand Kremonski, tudi: Liudprandus, Liudprand, Liuprand, Lioutio, Liucius, Liuzo in Lioutsios "Liutprand of Cremona" v: The Oxford Dictionary of Byzantium, Oxford University Press, New York & Oxford, 1991, p. 1241.
Poglej Oton I. Veliki in Liutprand Kremonski
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Poglej Oton I. Veliki in Loara
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Oton I. Veliki in Lombardija
Lotaringija
Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.
Poglej Oton I. Veliki in Lotaringija
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Oton I. Veliki in Madžari
Magdeburg
Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.
Poglej Oton I. Veliki in Magdeburg
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Oton I. Veliki in Mainz
Mješko I.
Mješko I. (poljsko Mieszko I), knez oziroma vojvoda na Poljskem, * ~ 930, † 25. maj 992.
Poglej Oton I. Veliki in Mješko I.
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Oton I. Veliki in Nürnberg
Nikifor II. Fokas
Nikifor II.
Poglej Oton I. Veliki in Nikifor II. Fokas
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Oton I. Veliki in Normani
Odra
Odra z mejnega mostu med mestoma Frankfurt na Odri in Słubice v smeri proti jugu. Odra (nemško Oder) je reka v srednji Evropi.
Poglej Oton I. Veliki in Odra
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Oton I. Veliki in Oglej
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Oton I. Veliki in Oglejski patriarhat
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Poglej Oton I. Veliki in Oton II.
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Poglej Oton I. Veliki in Otoni
Palatin
Palatin je lahko.
Poglej Oton I. Veliki in Palatin
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Poglej Oton I. Veliki in Palatin (naziv)
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Oton I. Veliki in Papeška država
Papež Agapit II.
Agapit II. (Agapetus Secundus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * 9. stoletje Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 8. november 955 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 10. maja 946 do svoje smrti 8. novembra 955.
Poglej Oton I. Veliki in Papež Agapit II.
Papež Benedikt V.
Benedikt V. (Benedictus Quintus), italijanski rimskokatoliški škof in papež; * konec 9. stoletja ali začetek 10. stoletja Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo), † 4. julij 966 Hamburg (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Nemčija) Bil je papež od svoje izvolitve 22.
Poglej Oton I. Veliki in Papež Benedikt V.
Papež Janez XII.
Janez XII. (Joannes Duodecimus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * 937 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 14. maj 964 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 16. novembra 955 do 6. novembra 963, ko je bil na Otonov pritisk odstavljen; po njegovem in v skladu z veljavnimi kanonskimi predpisi pa je vladal vse do smrti, 14.
Poglej Oton I. Veliki in Papež Janez XII.
Papež Janez XIII.
Papež Janez XIII. (Papa Joannes XIII), rimski oziroma (italijanski) katoliški škof in papež; * med 930 in 935 Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 6. september 972 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve septembra 965 do smrti 6.
Poglej Oton I. Veliki in Papež Janez XIII.
Papež Leon VIII.
Leon VIII. (Leo Octavus), italijanski rimskokatoliški škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 1. marec 965 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Od svoje izvolitve, 4. decembra 963, do smrti Janeza XII. 14.
Poglej Oton I. Veliki in Papež Leon VIII.
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Oton I. Veliki in Pariz
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Poglej Oton I. Veliki in Pavia
Plemenska vojvodina Saška
Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.
Poglej Oton I. Veliki in Plemenska vojvodina Saška
Prelaz Brenner
Prelaz Brenner (italijansko Passo del Brennero ali kratko Brennero, nemško Brennerpass), leži na mejnem prehodu v vzhodnih Alpah med avstrijsko zvezno deželo Tirolsko in italijansko avtonomno pokrajino Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Oton I. Veliki in Prelaz Brenner
Quedlinburg
Quedlinburg (nizka nemščina Queddelnborg, uradno tudi Welterbestadt Quedlinburg) je mesto, ki leži severno od hribovja Harz, v okrožju Harz na zahodu Saške - Anhalta v Nemčiji.
Poglej Oton I. Veliki in Quedlinburg
Regalije
Regalije je latinska beseda plurale tantum, ki ima različne pomene.
Poglej Oton I. Veliki in Regalije
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Oton I. Veliki in Regensburg
Reims
Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.
Poglej Oton I. Veliki in Reims
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Oton I. Veliki in Ren
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Oton I. Veliki in Ribe
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Oton I. Veliki in Rim
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Oton I. Veliki in Rimskokatoliška cerkev
Roman II.
Roman II. (grško Ρωμανός Β΄) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 959 do 963, ko je nenadoma umrl, * okoli 938, † 15. marec 963.
Poglej Oton I. Veliki in Roman II.
Rouen
Rouen je zgodovinsko glavno mesto nekdanje pokrajine Normandije, sedanje severozahodne francoske regije Zgornje Normandije, občina in prefektura departmaja Seine-Maritime.
Poglej Oton I. Veliki in Rouen
Saška - Anhalt
Saška - Anhalt (uradno Land Sachsen-Anhalt) je nemška zvezna dežela.
Poglej Oton I. Veliki in Saška - Anhalt
Salerno (pokrajina)
Pokrajina Salerno (v italijanskem izvirniku Provincia di Salerno) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kampanija.
Poglej Oton I. Veliki in Salerno (pokrajina)
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Poglej Oton I. Veliki in Salijci
Saraceni
Saraceni (grško: Σαρακηυοί, latinsko: Saraceni) so v srednjem veku imenovali vse Arabce oziroma pripadnike islamske veroizpovedi.
Poglej Oton I. Veliki in Saraceni
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Poglej Oton I. Veliki in Sasi
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Oton I. Veliki in Seznam rimskih cesarjev
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Oton I. Veliki in Slovani
Spodnja Lorena
Razdelitev Lorene okoli leta 1000: Spodnja Lorena Je obarvana z rožnato, Zgornja Lorena pa s purpurno barvo Vojvodina Spodnja Lorena ali Spodnja Lotaringija, ustanovljena leta 959, je bila vojvodina srednjeveškega Nemškega kraljestva, ki je obsegala dele današnje Belgije, Nizozemske, severnega dela nemškega Porenja in severne Francije vzhodno od reke Šelde.
Poglej Oton I. Veliki in Spodnja Lorena
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Oton I. Veliki in Sveto rimsko cesarstvo
Trento
Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Oton I. Veliki in Trento
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Poglej Oton I. Veliki in Trier
Umbrija
Umbrija (v italijanskem izvirniku Umbria), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Oton I. Veliki in Umbrija
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Oton I. Veliki in Vazal
Velika noč
Kip vstalega Kristusa, kakršnega v slovenskih krajih nosijo na čelu vstajenskih procesij Velika noč (Vuzem) je najpomembnejši krščanski praznik.
Poglej Oton I. Veliki in Velika noč
Verdun
Verdun je ime več krajev v Franciji in Sloveniji: Verdun je krajevno ime v Sloveniji in Franciji.
Poglej Oton I. Veliki in Verdun
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Oton I. Veliki in Verona
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Poglej Oton I. Veliki in Vojvoda
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Oton I. Veliki in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Benevento
Vojvodina Benevento, po letu 774 Kneževina Benevento, je bila najjužnejša langobardska vojvodina na Apeninskem polotoku s središčem v Beneventu.
Poglej Oton I. Veliki in Vojvodina Benevento
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Oton I. Veliki in Vzhodnofrankovska država
23. november
23.
Poglej Oton I. Veliki in 23. november
7. maj
7.
Poglej Oton I. Veliki in 7. maj
912
912 (CMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Oton I. Veliki in 912
973
973 (CMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Oton I. Veliki in 973
Prav tako znan kot Oton I., Oton I. (svetorimski cesar), Oton I. Nemški, Oton Veliki.