Kazalo
62 odnosi: Albert Medved, Askanijci, Šlezija, Berlin, Brandenburg, Cistercijani, Ferdinand II. Habsburški, Fevd, Frankfurt ob Odri, Franki, Friderik I. Pruski, Friderik II. Hohenstaufen, Friderik Viljem I. Pruski, Friderik Viljem, Veliki volilni knez, Germani, Grofija, Gustav II. Adolf, Habsburžani, Halberstadt, Hansa, Hohenzollerji, Hugenoti, Italija, Judje, Kaliningrad, Kalvinizem, Karel IV. Luksemburški, Karel Veliki, Laba, Leopold I. Habsburški, Lotar Supplinburški, Lužiški Srbi, Lužica, Ludvik I. Ogrski, Ludvik IV. Wittelsbaški, Luteranstvo, Magdeburg, Mainz, Odra, Oton I. Veliki, Poljska, Pomorjansko, Potsdamski edikt, Protestantizem, Prusija, Ren, Republika Nizozemska, Saška (volilna kneževina), Sasi, Sigismund Luksemburški, ... Razširi indeks (12 več) »
Albert Medved
Žig Alberta Medveda z napisom ''Adelbertus D(e)i gr(ati)a marchio (in Brandenborch)''. Albert Medved ali Albert I. Brandenburški, mejni grof v Brandenburgu, * okrog 1100, najbrž Bernburg ob Saali, † 18. november 1170.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Albert Medved
Askanijci
Askanijci, vladarska rodbina v severni Nemčiji, ki se deli na štiri veje: Anhalt, Brandenburg, Lauenburg in Wittenberg.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Askanijci
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Šlezija
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Berlin
Brandenburg
Brandenburg; spodnjenemško: Brannenborg; spodnjelužiško: Bramborska; zgornjelužiško: Braniborska) je nemška zvezna dežela z dvema in pol milijonoma prebivalcev. Po površini je peta največja (skoraj 30.000 km2), po prebivalstvu pa šele deseta in je med najredkeje poseljenimi nemškimi deželami (redkeje od Slovenije).
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Brandenburg
Cistercijani
Cistercijani tudi cistercijanci (lat. Ordo cisterciensis.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Cistercijani
Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand II.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Ferdinand II. Habsburški
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Fevd
Frankfurt ob Odri
Lega Frankfurta ob Odri v deželi Brandenburg in v Nemčiji Frankfurt ob Odri (nemško Frankfurt am Oder, lužiškosrbsko Frankobord) je mesto v nemški zvezni deželi Brandenburg, na reki Odri ter na nemško-poljski meji.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Frankfurt ob Odri
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Franki
Friderik I. Pruski
Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Friderik I. Pruski
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Friderik II. Hohenstaufen
Friderik Viljem I. Pruski
Friderik Viljem I., kralj v Prusiji, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, *14. avgust 1688, Berlin, †31. maj 1740, Potsdam.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Friderik Viljem I. Pruski
Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Friderik Viljem, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva in vojvoda v Prusiji, * 16. februar 1620, Berlin, † 29. april 1688, Potsdam.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Germani
Grofija
Grofija je bilo prvotno ime za upravno območje v Svetem rimskem cesarstvu, ki mu je kot sodnik predsedoval grof ali graf.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Grofija
Gustav II. Adolf
Gustav II.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Gustav II. Adolf
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Habsburžani
Halberstadt
Halberstadt je mesto v nemški deželi Saška - Anhalt, glavno mesto okrožja Harz.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Halberstadt
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Hansa
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Hohenzollerji
Hugenoti
Hugenoti so bili francoski protestanti kalvinistične veje iz 16.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Hugenoti
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Italija
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Judje
Kaliningrad
Satelitska slika Kaliningrada Kaliningrad (do leta 1945 poznano po nemškem imenu Königsberg, in nato za kratek čas kot Kjonigsberg/Кёнигсберг) je pristaniško mesto in upravno središče ruske eksklave Kaliningrajske oblasti, ki leži med Poljsko in Litvo ob Baltskem morju.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Kaliningrad
Kalvinizem
Reformacija je zajela tudi Švico.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Kalvinizem
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Karel IV. Luksemburški
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Karel Veliki
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Laba
Leopold I. Habsburški
Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Leopold I. Habsburški
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Lotar Supplinburški
Lužiški Srbi
Lužiški Srbi (tudi Sorbi, Vendi) so zahodnoslovanska etnična skupina v Lužici, nemški pokrajini ob meji s Poljsko.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Lužiški Srbi
Lužica
jezikovni otok (1880) v zeleni barvi, na sredini Lužica (Lausitz, Łužica, Łužyca, Łużyce, Lužice, Lusatia) je zgodovinska regija v Srednji Evropi, razdeljena med Nemčijo in Poljsko.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Lužica
Ludvik I. Ogrski
Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Ludvik I. Ogrski
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Ludvik IV. Wittelsbaški
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Luteranstvo
Magdeburg
Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Magdeburg
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Mainz
Odra
Odra z mejnega mostu med mestoma Frankfurt na Odri in Słubice v smeri proti jugu. Odra (nemško Oder) je reka v srednji Evropi.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Odra
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Oton I. Veliki
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Poljska
Pomorjansko
Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Pomorjansko
Potsdamski edikt
Potsdamski edikt je izdal Friderik Viljem, Veliki volilni knez v Potsdamu 29.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Potsdamski edikt
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Protestantizem
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Prusija
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Ren
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Republika Nizozemska
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Saška (volilna kneževina)
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Sasi
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Sigismund Luksemburški
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Slovani
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Sveto rimsko cesarstvo
Szczecin
150px 150px Szczecin ali poslovenjeno Ščečin (kašubško Szczecëno,, izgovorjava Ščečin) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Zahodnopomorjanskega vojvodstva.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Szczecin
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Tevtonski viteški red
Varta
Varta je z 808 kilometri tretja najdaljša reka na Poljskem (daljši sta Visla in Odra), desni pritok Odre.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Varta
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Vestfalski mir
Volilna kneževina
Volilna kneževina je posest-fevd v Svetem rimskem cesarstvu, na katero je vezana pravica voljenja rimsko-nemškega kralja.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Volilna kneževina
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Volilni knez
Wettinci
Wettinci, nemška vladarska družina iz saško-turinškega obmejnega področja, ki jo lahko zasledimo že v karolinški dobi.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Wettinci
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Wittelsbachi
Zemljiška knjiga
Zemljiška knjiga iz 19. stoletja za sodni okraj Vrhnika Zemljiška knjiga je javna knjiga, ki vsebuje evidence oziroma podatke o stvarnih pravicah na nepremičninah.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Zemljiška knjiga
Zlata bula (1356)
Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Zlata bula (1356)