Kazalo
27 odnosi: Berlin, Brandenburg, Brandenburg (volilna kneževina), Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji, Frankfurt ob Odri, Friderik I. Pruski, Friderik II. Veliki, Grof, Halle, Saška - Anhalt, Hohenzollerji, Hugenoti, Kalvinizem, Kralj, Pietizem, Potsdam, Prusija, Seznam pruskih vladarjev, Sveto rimsko cesarstvo, Szczecin, Volilni knez, 14. avgust, 1688, 1701, 1713, 1720, 1740, 31. maj.
- Hohenzollerji
- Pruski kralji
- Rojeni leta 1688
- Umrli leta 1740
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in Berlin
Brandenburg
Brandenburg; spodnjenemško: Brannenborg; spodnjelužiško: Bramborska; zgornjelužiško: Braniborska) je nemška zvezna dežela z dvema in pol milijonoma prebivalcev. Po površini je peta največja (skoraj 30.000 km2), po prebivalstvu pa šele deseta in je med najredkeje poseljenimi nemškimi deželami (redkeje od Slovenije).
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in Brandenburg
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in Brandenburg (volilna kneževina)
Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji
Evangeličanska cerkev v Domanjševcih Karel Kovač, Henrik Goschenhoffer. Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja v Ljubljani Nouvi Zákon iz leta 1817. Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji je največja protestantska denominacija v Sloveniji in je s približno 18.000 verniki 4.
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji
Frankfurt ob Odri
Lega Frankfurta ob Odri v deželi Brandenburg in v Nemčiji Frankfurt ob Odri (nemško Frankfurt am Oder, lužiškosrbsko Frankobord) je mesto v nemški zvezni deželi Brandenburg, na reki Odri ter na nemško-poljski meji.
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in Frankfurt ob Odri
Friderik I. Pruski
Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in Friderik I. Pruski
Friderik II. Veliki
Friderik Grigor II.
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in Friderik II. Veliki
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in Grof
Halle, Saška - Anhalt
Halle (tudi Halle an der Saale) je z okoli 240.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saška - Anhalt (malenkost pred glavnim mestom Magdeburgom).
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in Halle, Saška - Anhalt
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in Hohenzollerji
Hugenoti
Hugenoti so bili francoski protestanti kalvinistične veje iz 16.
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in Hugenoti
Kalvinizem
Reformacija je zajela tudi Švico.
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in Kalvinizem
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in Kralj
Pietizem
Pietizem je protestantsko gibanje v 17.
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in Pietizem
Potsdam
Potsdam je glavno mesto nemške zvezne dežele Brandenburg.
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in Potsdam
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in Prusija
Seznam pruskih vladarjev
To je seznam pruskih vladarjev.
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in Seznam pruskih vladarjev
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in Sveto rimsko cesarstvo
Szczecin
150px 150px Szczecin ali poslovenjeno Ščečin (kašubško Szczecëno,, izgovorjava Ščečin) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Zahodnopomorjanskega vojvodstva.
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in Szczecin
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in Volilni knez
14. avgust
14.
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in 14. avgust
1688
1688 (MDCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in 1688
1701
1701 (MDCCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in 1701
1713
1713 (MDCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in 1713
1720
1720 (MDCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in 1720
1740
1740 (MDCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in 1740
31. maj
31.
Poglej Friderik Viljem I. Pruski in 31. maj
Glej tudi
Hohenzollerji
Pruski kralji
Rojeni leta 1688
Umrli leta 1740
Prav tako znan kot Friderik Viljem I..