Kazalo
140 odnosi: Adolf Hitler, Alzacija, Andrej II. Ogrski, August Neithardt von Gneisenau, Avstrijska nasledstvena vojna, Avstrijsko-pruska vojna, Šlezija, Šlezijske vojne, Švica, Baltsko morje, Baselski mir (1795), Bayreuth, Belfort, Berlin, Bitka pri Grunvaldu, Bitka pri Jeni, Bitka pri Leipzigu, Bitka pri Waterlooju, Brandenburg (volilna kneževina), Danska, Delitve Poljske, Depeša iz Emsa, Druga svetovna vojna, Dunajski kongres, Elizabeta Ruska, Erfurt, Evangeličanska Cerkev, Fevd, Francija, Francoska Tretja republika, Francosko-pruska vojna, Frankfurt ob Majni, Frankfurt ob Odri, Franz von Papen, Friderik I. Pruski, Friderik II. Hohenstaufen, Friderik II. Veliki, Friderik Viljem I. Pruski, Friderik Viljem III. Pruski, Friderik Viljem, Veliki volilni knez, Friedrich Schleiermacher, Frizija, Gdansk, Gebhard Leberecht von Blücher, Gelderland, Gottfried Wilhelm Leibniz, Habsburška monarhija, Halle, Saška - Anhalt, Hamburg, Hannover, ... Razširi indeks (90 več) »
- Bivše države v Evropi
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Poglej Prusija in Adolf Hitler
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Prusija in Alzacija
Andrej II. Ogrski
Andrej II.
Poglej Prusija in Andrej II. Ogrski
August Neithardt von Gneisenau
August Wilhelm Anton grof Neithardt von Gneisenau, pruski maršal, * 27. oktober 1760, Shildau, † 24. avgust 1831, Poznanj, Prusija.
Poglej Prusija in August Neithardt von Gneisenau
Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).
Poglej Prusija in Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijsko-pruska vojna
Avstrijsko-pruska vojna (tudi sedemtedenska vojna, nemška državljanska vojna, bratska vojna, nemška vojna) je bila vojna med Avstrijskim cesarstvom in njegovimi nemškimi zavezniki ter Prusijo in njenimi nemškimi zavezniki leta 1866.
Poglej Prusija in Avstrijsko-pruska vojna
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Prusija in Šlezija
Šlezijske vojne
Šlezijske vojne, tri vojne med Prusijo in Avstrijo za oblast v Šleziji.
Poglej Prusija in Šlezijske vojne
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Prusija in Švica
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Prusija in Baltsko morje
Baselski mir (1795)
Srednja Evropa po mirovnem sporazumu v Baslu Baselski mir je vrsta ločenih mirovnih sporazumov s Francosko prvo republiko v letu 1795, ki so potekali v Baslu.
Poglej Prusija in Baselski mir (1795)
Bayreuth
Bayreuth (zgornjefrankovsko; Bareid) je mesto na severnem Bavarskem v Nemčiji, ob reki Rdeči Majni v dolini med Frankovsko Juro in Fichtelgebirge.
Poglej Prusija in Bayreuth
Belfort
Belfort je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Franche-Comté, prefektura istoimenskega departmaja.
Poglej Prusija in Belfort
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Prusija in Berlin
Bitka pri Grunvaldu
Bitka pri Grunvaldu oz.
Poglej Prusija in Bitka pri Grunvaldu
Bitka pri Jeni
Bitka pri Jeni-Auerstedtu 14. oktobra 1806 je bila bitka med vojskama Napoleona I. in Friderika Viljema III. Pruskega na planoti zahodno od reke Salle v sedanji Nemčiji.
Poglej Prusija in Bitka pri Jeni
Bitka pri Leipzigu
Bitka pri Leipzigu ali Bitka narodov (rusko Битва народов, Bitva narodov, nemško Völkerschlacht bei Leipzig, francosko Bataille des Nations, švedsko Slaget vid Leipzig) je bila bitka od 16.
Poglej Prusija in Bitka pri Leipzigu
Bitka pri Waterlooju
Williama Sadlerja Bitka pri Waterlooju se je odvijala v nedeljo, 18.
Poglej Prusija in Bitka pri Waterlooju
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Prusija in Brandenburg (volilna kneževina)
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Prusija in Danska
Delitve Poljske
Rusija, Prusija in Avstrija so si ozemlje poljsko-litovske skupnosti delile trikrat.
Poglej Prusija in Delitve Poljske
Depeša iz Emsa
Depeša iz Emsa, telegram, ki je spodbudil Francijo, da je leta 1870 Prusiji napovedala vojno.
Poglej Prusija in Depeša iz Emsa
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Prusija in Druga svetovna vojna
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Poglej Prusija in Dunajski kongres
Elizabeta Ruska
Elizabeta Petrovna Romanova (rusko: Елизаве́та Петро́вна Романова), ruska carica, * 29. december (18. december, ruski koledar) 1709, Kolomenskoje pri Moskvi, † 5. januar 1762 (25. december 1761), Sankt Peterburg.
Poglej Prusija in Elizabeta Ruska
Erfurt
Erfurt je glavno in največje mesto v Turingiji v osrednji Nemčiji.
Poglej Prusija in Erfurt
Evangeličanska Cerkev
Evangeličanska Cerkev je protestantska Cerkev, ki izhaja neposredno iz reformacijskega gibanja, ki ga je sprožil Martin Luther.
Poglej Prusija in Evangeličanska Cerkev
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Prusija in Fevd
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Prusija in Francija
Francoska Tretja republika
Francoska Tretja republika (francosko La Troisième République, včasih zapisano La IIIe République) je bilo obdobje v zgodovini francoske države od konca francosko-pruske vojne (po porazu Ludvika-Napoleona v francosko-pruski vojni) leta 1870 do uvedbe vichyjskega režima po udoru vojske nemškega Tretjega rajha v Francijo leta 1940.
Poglej Prusija in Francoska Tretja republika
Francosko-pruska vojna
Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.
Poglej Prusija in Francosko-pruska vojna
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Prusija in Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Odri
Lega Frankfurta ob Odri v deželi Brandenburg in v Nemčiji Frankfurt ob Odri (nemško Frankfurt am Oder, lužiškosrbsko Frankobord) je mesto v nemški zvezni deželi Brandenburg, na reki Odri ter na nemško-poljski meji.
Poglej Prusija in Frankfurt ob Odri
Franz von Papen
Franz Joseph Hermann Michael Maria von Papen zu Köningen, nemški politik, diplomat in častnik, * 29. oktober 1879, Werl, Nemčija, † 2. maj 1969, Obersasbach, Nemčija.
Poglej Prusija in Franz von Papen
Friderik I. Pruski
Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.
Poglej Prusija in Friderik I. Pruski
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Prusija in Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Veliki
Friderik Grigor II.
Poglej Prusija in Friderik II. Veliki
Friderik Viljem I. Pruski
Friderik Viljem I., kralj v Prusiji, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, *14. avgust 1688, Berlin, †31. maj 1740, Potsdam.
Poglej Prusija in Friderik Viljem I. Pruski
Friderik Viljem III. Pruski
Friderik Viljem III. (nemško Friedrich Wilhelm III.) je bil volilni knez Brandenburga in od leta 1797 do 1840 kralj Prusije * 3. avgust 1770, Potsdam, Kraljevina Prusija, † 7. junij 1840, Berlin, Kraljevina Prusija.
Poglej Prusija in Friderik Viljem III. Pruski
Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Friderik Viljem, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva in vojvoda v Prusiji, * 16. februar 1620, Berlin, † 29. april 1688, Potsdam.
Poglej Prusija in Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Friedrich Schleiermacher
Friedrich Daniel Ernst Schleiermacher, nemški filozof in teolog, * 21. november 1768, Breslau, Kraljevina Prusija, † 12. februar 1834.
Poglej Prusija in Friedrich Schleiermacher
Frizija
Frizija (Fryslân) je pokrajina na Nizozemskem, ki se nahaja v severnem delu države.
Poglej Prusija in Frizija
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Poglej Prusija in Gdansk
Gebhard Leberecht von Blücher
Gebhard Leberecht von Blücher, grof nato knez Wahlstatta, je bil pruski generalfeldmaršal, * 16. december 1742, Rostock, Sveto rimsko cesarstvo, † 12. september 1819, Krieblowitz, provinca Silesija, Kraljevina Prusija Največ priznanj si je prislužil s poveljevanjem v bitki narodov pri Leipzigu leta 1813 in bitki pri Waterlooju leta 1815.
Poglej Prusija in Gebhard Leberecht von Blücher
Gelderland
Gelderland, znana tudi kot Guelders v angleščini, je pokrajina na Nizozemskem, ki zaseda osrednji vzhod države.
Poglej Prusija in Gelderland
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Poglej Prusija in Gottfried Wilhelm Leibniz
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Prusija in Habsburška monarhija
Halle, Saška - Anhalt
Halle (tudi Halle an der Saale) je z okoli 240.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saška - Anhalt (malenkost pred glavnim mestom Magdeburgom).
Poglej Prusija in Halle, Saška - Anhalt
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Prusija in Hamburg
Hannover
Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.
Poglej Prusija in Hannover
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Poglej Prusija in Hansa
Hermann Göring
Hermann-Wilhelm Göring, nemški feldmaršal oz.
Poglej Prusija in Hermann Göring
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Prusija in Hohenzollerji
Hugenoti
Hugenoti so bili francoski protestanti kalvinistične veje iz 16.
Poglej Prusija in Hugenoti
Ivan II. Poljski
Ivan II.
Poglej Prusija in Ivan II. Poljski
Johann Gottlieb Fichte
Johann Gottlieb Fichte, nemški filozof, * 19. maj 1762, Rammenau, Saška, Nemčija, † 27. januar 1814, Berlin, Nemčija.
Poglej Prusija in Johann Gottlieb Fichte
Kaliningrad
Satelitska slika Kaliningrada Kaliningrad (do leta 1945 poznano po nemškem imenu Königsberg, in nato za kratek čas kot Kjonigsberg/Кёнигсберг) je pristaniško mesto in upravno središče ruske eksklave Kaliningrajske oblasti, ki leži med Poljsko in Litvo ob Baltskem morju.
Poglej Prusija in Kaliningrad
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Prusija in Katolištvo
Kazimir IV. Poljski
Kazimir IV.
Poglej Prusija in Kazimir IV. Poljski
Klemens Wenzel von Metternich
Knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein, avstrijski politik in državnik ter eden največjih diplomatov svoje dobe, * 15. maj 1773, Koblenz, † 11. junij 1859, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Prusija in Klemens Wenzel von Metternich
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Prusija in Kralj
Kraljeva Prusija
Kraljeva Prusija, tudi Poljska Prusija, je bila provinca, ki je bila v skladu z določili Drugega torunjskega miru, s katerim se je končala trinajstletna vojna med Poljsko in Tevtonskim viteškim redom, leta 1466 priključena k Poljski.
Poglej Prusija in Kraljeva Prusija
Kraljevina Bavarska
Kraljevina Bavarska, zgodovinska monarhija na območju današnjih nemških zveznih dežel Bavarske, južnega dela Porenja - Pfalške in delčka Posarja.
Poglej Prusija in Kraljevina Bavarska
Kraljevina Saška
Kraljevina Saška, vladavina Wettincev v obdobju 1806-1918, naslednica volilne kneževine Saške po razpadu Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Prusija in Kraljevina Saška
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Prusija in Laba
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Prusija in Latinščina
Leopold I. Habsburški
Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.
Poglej Prusija in Leopold I. Habsburški
Livonija
Livonija, (tudi Livlandija in Eifland, latinsko Livonia, litvansko Līvõmō, estonsko Liivimaa, latvijsko Livonija, rusko Ливония (Liwonija), poljsko Inflanty) je ime za zgodovinsko pokrajino v Baltiku.
Poglej Prusija in Livonija
Lorena
Lorena (francosko Louréne, Lorraine, nemško Lottringe, luksemburško Loutrengen) je kulturno-zgodovinska regija v severovzhodni Franciji, od leta 2016 pa del regije Grand Est.
Poglej Prusija in Lorena
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Poglej Prusija in Luteranstvo
Magdeburg
Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.
Poglej Prusija in Magdeburg
Majna
Majna (nemško Main) je reka v Nemčiji.
Poglej Prusija in Majna
Martin Luter
Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.
Poglej Prusija in Martin Luter
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Poglej Prusija in Metz
Meuse
Meuse ali Maas (limburško Maos) je velika evropska reka, ki izvira v Franciji in teče skozi Belgijo in na Nizozemskem, preden se iz delte Ren - Meuse - Šelda izlije v Severno morje.
Poglej Prusija in Meuse
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Prusija in Monarhija
Moskovska velika kneževina
''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.
Poglej Prusija in Moskovska velika kneževina
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja.
Poglej Prusija in Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Prusija in Napoleon Bonaparte
Napoleon III.
Napoléon III.
Poglej Prusija in Napoleon III.
Napoleonov pohod na Rusijo
''Požar v Moskvi, 15.-18. septembra 1812''. A. Smirnov, 1813. Napoleonov pohod na Rusijo, največji spopad med Napoleonovo in rusko vojsko (24. junij - 14. december 1812).
Poglej Prusija in Napoleonov pohod na Rusijo
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Prusija in Napoleonske vojne
Nassau
Nassau je lahko.
Poglej Prusija in Nassau
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Prusija in Nemčija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Prusija in Nemščina
Nemška zveza
Nemška zveza je bila ohlapna državna zveza 35 kneževin in 4 svobodnih mest, ustanovljena leta 1815.
Poglej Prusija in Nemška zveza
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Prusija in Nemško cesarstvo
Nemen
Nemen (belorusko Нёман, Njeman, litovsko Nemunas, rusko Неман, Neman) je največja vzhodnoevropska reka.
Poglej Prusija in Nemen
Nisa
Nisa ima več pomenov.
Poglej Prusija in Nisa
Novi vek
Novi vek je zgodovinsko časovno obdobje, ki se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike ter končalo s koncem prve svetovne vojne leta 1918.
Poglej Prusija in Novi vek
Odra
Odra z mejnega mostu med mestoma Frankfurt na Odri in Słubice v smeri proti jugu. Odra (nemško Oder) je reka v srednji Evropi.
Poglej Prusija in Odra
Okraj Vojvodstvo Lauenburg
Vojvodstvo Lauenburg je najjužnejši okraj dežele Schleswig-Holstein, Nemčija.
Poglej Prusija in Okraj Vojvodstvo Lauenburg
Otto von Bismarck
Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck (imenovan tudi železni kancler), princ Bismarcka, grof Bismarck-Schönhausen, vojvoda Lauenburga (nemško Otto Fürst von Bismarck, Graf von Bismarck-Schönhausen, Herzog zu Lauenburg), pruski (nemški) diplomat, politik, kancler in pisatelj, * 1.
Poglej Prusija in Otto von Bismarck
Papež Gregor IX.
Papež Gregor IX., rojen kot Ugolino di Conti, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1145 Anagni, (Kampanija, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo) † 22. avgust 1241 Rim (Papeška država).
Poglej Prusija in Papež Gregor IX.
Peter III. Ruski
Peter III.
Poglej Prusija in Peter III. Ruski
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Prusija in Poljska
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Poglej Prusija in Porenje
Porurje
Porurje (nemško Ruhrgebiet) ali okrožje Porurje, regija Porurje ali dolina reke Ruhr je policentrično urbano območje v Severnem Porenju - Vestfaliji v Nemčiji.
Poglej Prusija in Porurje
Potsdamski edikt
Potsdamski edikt je izdal Friderik Viljem, Veliki volilni knez v Potsdamu 29.
Poglej Prusija in Potsdamski edikt
Poznanj
Grb Poznanja Panorama Panorama starega mestnega jedra Mestni stadion (Poznanj) Poznanj (poljsko Poznań, nemško Posen) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Velikopoljskega vojvodstva.
Poglej Prusija in Poznanj
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Prusija in Protestantizem
Prusi
Baltska plemena okrog leta 1200; meje med njihovimi ozemlji so približne. Prusi je skupen naziv za baltska plemena, ki so do srednjega veka živela ob spodnji Visli in Njemenu.
Poglej Prusija in Prusi
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Prusija in Prusija
Prusija (razločitev)
Prusija (razločitev).
Poglej Prusija in Prusija (razločitev)
Pruski udar
Pruski udar se imenuje odstavitev pruske socialdemokratske vlade 20. julija 1932, ki jo je izpeljal zvezni kancler Franz von Papen s pooblastilom predsednika Nemčije Paula von Hindenburga.
Poglej Prusija in Pruski udar
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Prusija in Prva svetovna vojna
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Prusija in Ren
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Poglej Prusija in Republika
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Prusija in Rusko carstvo
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Prusija in Saška (volilna kneževina)
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Poglej Prusija in Schleswig-Holstein
Sedemletna vojna
Sedemletna vojna, vojna med dvema koalicijama evropskih držav, ki je v letih 1756 - 1763 potekala istočasno v Evropi in v prekomorskih kolonijah.
Poglej Prusija in Sedemletna vojna
Severnonemška konfederacija
Severnonemška konfederacija (Norddeutscher Bund) je nastala avgusta 1866 kot vojaško zavezništvo 22 severnonemških držav pod vodstvom Prusije.
Poglej Prusija in Severnonemška konfederacija
Sigismund I. Poljski
Sigismund I. Poljski ali Sigismund I. Stari (poljsko Zygmunt I Stary, litovsko Žygimantas II Senasis) je bil od leta 1506 do svoje smrti kralj Poljske in veliki knez Litve, * 1. januar 1467, Kozienice, Poljska, † 1. april 1548, Krakov, Poljska.
Poglej Prusija in Sigismund I. Poljski
Sveta aliansa
Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki so jo 26.
Poglej Prusija in Sveta aliansa
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Prusija in Sveto rimsko cesarstvo
SZ
SZ je lahko dvočrkovna kratica za.
Poglej Prusija in SZ
Szczecin
150px 150px Szczecin ali poslovenjeno Ščečin (kašubško Szczecëno,, izgovorjava Ščečin) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Zahodnopomorjanskega vojvodstva.
Poglej Prusija in Szczecin
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Prusija in Tevtonski viteški red
Torunj
Mestna hiša v Torunju Dabska palača Torunj ((Torń) je staro srednjeveško mesto v severni Poljski ob reki Visli, domnevno blizu geografskega središča Evrope. Mesto je imelo leta 2004 208.386 prebivalcev in je eno od dveh glavnih mest Kujavsko-Pomorjanskega vojvodstva. Torunj je eno najlepših mest v Evropi z izredno bogato in lepo ohranjeno arhitekturo v gotskem slogu, zato je uvrščeno tudi na Unescov seznam kulturne dediščine.
Poglej Prusija in Torunj
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Poglej Prusija in Tretji rajh
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Poglej Prusija in Ustava
Utrechtski mir
Utrechtski mir zaobsega vrsto mirovnih sporazumov, sklenjenih v času od aprila 1713 do septembra 1714 v Utrechtu ter Rastattu in Badnu med Francijo, Veliko Britanijo, Španijo, Svetim rimskim cesarstvom in drugimi evropskimi silami; sporazumi so zaključili vojno za nasledstvo v Španiji (1701-14).
Poglej Prusija in Utrechtski mir
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Prusija in Velika litovska kneževina
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Prusija in Velika severna vojna
Versailles
Funtana, Versajska palača Oranžerija, Versajska palača Versailles je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Yvelines.
Poglej Prusija in Versailles
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Poglej Prusija in Versajska mirovna pogodba
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Poglej Prusija in Vestfalski mir
Viljem I. Nemški
Viljem I. Nemški, pruski kralj in nemški cesar, * 22. marec 1797, Berlin, Prusija † 9. marec 1888, Berlin, Nemško cesarstvo.
Poglej Prusija in Viljem I. Nemški
Viljem II. Nemški
Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.
Poglej Prusija in Viljem II. Nemški
Visla
Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.
Poglej Prusija in Visla
Vojna prve koalicije
Prva koalicija (1793-1797) je vojaška zveza več evropskih dežel, ki so organizirale prvo večje sodelovanje v boju proti revolucionarni Francoski prvi republiki.
Poglej Prusija in Vojna prve koalicije
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Poglej Prusija in Vojvoda
Volilna kneževina
Volilna kneževina je posest-fevd v Svetem rimskem cesarstvu, na katero je vezana pravica voljenja rimsko-nemškega kralja.
Poglej Prusija in Volilna kneževina
Weimarska republika
Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.
Poglej Prusija in Weimarska republika
Wilhelm von Humboldt
Wilhelm von Humboldt, nemški jezikoslovec, * 22. junij 1767, Potsdam, † 8. april 1835, Tegel.
Poglej Prusija in Wilhelm von Humboldt
Zavezniški nadzorni svet
Zavezniški nadzorni svet (Allied Control Council) je bil 14.
Poglej Prusija in Zavezniški nadzorni svet
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Prusija in Združene države Amerike
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Prusija in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Prusija in Zgodovina Nemčije
Glej tudi
Bivše države v Evropi
Prav tako znan kot Brandenburg-Prusija, Kraljevina Prusija, Svobodna država Prusija, Vojvodina Prusija.