Hitreje kot brskalnik!
107 odnosi: Aare, Alžirija, Alemani, Alzaška vinska cesta, Avtomobilska industrija, Švabska vojvodina, Švica, Švicarska Jura, Baden-Württemberg, Bas-Rhin, Basel, Bischheim, Bitka za Francijo, Boris Pahor, Burgundija, Colmar, Deželni stanovi, Dioklecijan, Društvo narodov, Franche-Comté, Francija, Francoščina, Francoska revolucija, Francoska Tretja republika, Francoske regije, Francoski departma, Francosko-nizozemska vojna, Francosko-pruska vojna, Frankfurtski mir (1871), Franki, Frankovsko cesarstvo, Gaj Julij Cezar, Galija, Galski imperij, Glavno mesto, Gornja Germanija, Gozdarstvo, Grad Haut-Koenigsbourg, Grand Est, Grčija, Habsburžani, Haguenau, Halštatska kultura, Haut-Rhin, Huni, Illkirch-Graffenstaden, Kambrij, Karel Veliki, Karolingi, Kelti, ..., Koncentracijsko taborišče, Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof, Krajinski park, Kultura zvončastih čaš, Kvartar, Lan, Latinščina, Lingolsheim, Lorena, Lotar I. Karolinški, Ludvik XIII. Francoski, Ludvik XIV. Francoski, Maginotova linija, Mersenski sporazum, Moskva, Mulhouse, Nafta, Narodni park, Nekropola (Pahor), Nemčija, Nemščina, Nemško cesarstvo, Neolitska revolucija, Ostrogoti, Otto von Bismarck, Platno, Porenje - Pfalška, Prusija, Québec, Razvodje, Ren, Reunije, Rimsko cesarstvo, Riquewihr, Roman, Rona, Sélestat, Schiltigheim, Speyer, Starorimska civilizacija, Staufovci, Strasbourg, Svet Evrope, Sveto rimsko cesarstvo, Teodozij I., Tretji rajh, Tridesetletna vojna, Turizem, Versajska mirovna pogodba, Vestfalski mir, Vinarstvo, Vizigoti, Vogezi, Vzhodnofrankovska država, Wehrmacht, Woodrow Wilson, Zgornja Avstrija. Razširi indeks (57 več) »
Aare
Aare (nemško) ali Aar (nemško) je pritok Visokega Rena in najdaljša reka, ki v celoti od izvira do iztoka teče znotraj Švice.
Novo!!: Alzacija in Aare · Poglej več »
Alžirija
Ljudska demokratična republika Alžirija je država v severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na severovzhodu na Tunizijo, na vzhodu na Libijo, na jugovzhodu na Niger, na jugozahodu na Mali in Mavretanijo, ter na zahodu na Maroko.
Novo!!: Alzacija in Alžirija · Poglej več »
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Novo!!: Alzacija in Alemani · Poglej več »
Alzaška vinska cesta
Vinska regija Alzacija Alzaška vinska cesta (francosko la route des vins d'Alsace) je ena najstarejših turističnih poti v Franciji.
Novo!!: Alzacija in Alzaška vinska cesta · Poglej več »
Avtomobilska industrija
Avtomobilska industrija je industrijska panoga, ki se ukvarja z oblikovanjem, razvojem, proizvodnjo in prodajo motornih vozil.
Novo!!: Alzacija in Avtomobilska industrija · Poglej več »
Švabska vojvodina
Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.
Novo!!: Alzacija in Švabska vojvodina · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Alzacija in Švica · Poglej več »
Švicarska Jura
Švicarska Jura (/ ˈ (d) ʒʊərə / JOOR-ə, ZHOOR-ə, francosko: Massif du Jura, nemško: Juragebirge, italijansko: Massiccio del Giura, retoromansko: Montagnas da Jura) je subalpsko gorsko območje, ki je nekoliko oddaljeno na sever od Zahodnih Alp in v glavnem razmejuje velik del francosko-švicarske meje.
Novo!!: Alzacija in Švicarska Jura · Poglej več »
Baden-Württemberg
Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.
Novo!!: Alzacija in Baden-Württemberg · Poglej več »
Bas-Rhin
Bas-Rhin (nemško Unterelsass, oznaka 67) je francoski departma, imenovan po Renu, ki ga loči od Nemčije.
Novo!!: Alzacija in Bas-Rhin · Poglej več »
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela. Basel je tretje največje mesto v Švici (za Zürichom in Ženevo) s približno 180.000 prebivalci oziroma drugo v nemškojezičnem delu države. Mestna aglomeracija šteje več kot pol milijona ljudi, metropolitansko območje mesta pa preko 800.000 Uradni jezik Basla je švicarska različica standardne nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalno baselsko narečje le-te. Basel običajno velja za kulturno prestolnico Švice. Znan je po številnih muzejih, od Kunstmuseuma, prve umetniške zbirke (1661) in največjega umetniškega muzeja v Švici do Fondation Beyeler (s sedežem v Riehenu) in muzeja Sodobne umetnosti, prvi javni muzej sodobne umetnosti v Evropi. Štirideset muzejev je razporejenih po celotnem kantonu, zaradi česar je Basel eno največjih kulturnih središč glede na svojo velikost in število prebivalcev v Evropi. Univerza v Baslu, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena leta 1460), in večstoletna zavzetost mesta za humanizem sta iz Basla naredili varno zavetje v času političnih nemirov v drugih delih Evrope za tako ugledne ljudi, kot je bil Erazem Rotterdamski, družina Holbein, Friedrich Nietzsche, v 20. stoletju pa tudi Hermann Hesse in Karl Jaspers. Basel je bil sedež knezoškofije od 11. stoletja, Švicarski konfederaciji pa se je pridružil leta 1501. Mesto je bilo od renesanse trgovsko središče in pomembno kulturno središče ter postalo središče kemijske in farmacevtske industrije industrije v 20. stoletju. Leta 1897 je Theodor Herzl Basel izbral za kraj prvega svetovnega sionističnega kongresa, skupaj je bil kongres tam desetkrat v obdobju 50 let, več kot kjer koli drugje. V mestu je tudi svetovni sedež Banke za mednarodne poravnave. Ime mesta je mednarodno znano po institucijah, kot so Basel Accords, Art Basel in FC Basel. Leta 2019 je podjetje Mercer skupaj z Zürichom in Ženevo, Basel uvrstil med deset najbolj živahnih mest na svetu.
Novo!!: Alzacija in Basel · Poglej več »
Bischheim
Bischheim je občina v departmaju Bas-Rhin francoske regije Alzacija.
Novo!!: Alzacija in Bischheim · Poglej več »
Bitka za Francijo
Bitka za Francijo in ostale države Beneluksa je bila ena izmed večjih nemških vojaških operacij proti zahodnim zaveznikom v drugi svetovni vojni.
Novo!!: Alzacija in Bitka za Francijo · Poglej več »
Boris Pahor
Boris Pahor, slovenski pisatelj, * 26. avgust 1913, Trst, † 30. maj 2022, Kontovel pri Trstu.
Novo!!: Alzacija in Boris Pahor · Poglej več »
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Novo!!: Alzacija in Burgundija · Poglej več »
Colmar
Colmar (alzaško Colmer; nemško (med 1871–1918 in 1940–1945) Kolmar) je tretja največja občina v Alzaciji v severovzhodni Franciji.
Novo!!: Alzacija in Colmar · Poglej več »
Deželni stanovi
Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni stanovi je naziv za privilegirane osebe (plemstvo), ki so imele pravico sodelovati na deželnem zboru, in so pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah.
Novo!!: Alzacija in Deželni stanovi · Poglej več »
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Novo!!: Alzacija in Dioklecijan · Poglej več »
Društvo narodov
Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.
Novo!!: Alzacija in Društvo narodov · Poglej več »
Franche-Comté
Franche-Comté je bila do leta 2015 vzhodna francoska regija ob meji s Švico.
Novo!!: Alzacija in Franche-Comté · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Alzacija in Francija · Poglej več »
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Alzacija in Francoščina · Poglej več »
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Novo!!: Alzacija in Francoska revolucija · Poglej več »
Francoska Tretja republika
Francoska Tretja republika (francosko La Troisième République, včasih zapisano La IIIe République) je bilo obdobje v zgodovini francoske države od konca francosko-pruske vojne (po porazu Ludvika-Napoleona v francosko-pruski vojni) leta 1870 do uvedbe vichyjskega režima po udoru vojske nemškega Tretjega rajha v Francijo leta 1940.
Novo!!: Alzacija in Francoska Tretja republika · Poglej več »
Francoske regije
Francija je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko régions, edina région), od tega jih je 13 v metropolitanski Franciji (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z čezmorskimi odvisnimi ozemlji, ki imajo pol avtonomni status).
Novo!!: Alzacija in Francoske regije · Poglej več »
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Novo!!: Alzacija in Francoski departma · Poglej več »
Francosko-nizozemska vojna
Francoski napad na Republiko Nizozemsko leta 1672. Francosko-nizozemska vojna, nizozemska vojna ali holandska vojna (1672-78) je druga osvajalna vojna Ludvika XIV. proti Nizozemski.
Novo!!: Alzacija in Francosko-nizozemska vojna · Poglej več »
Francosko-pruska vojna
Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.
Novo!!: Alzacija in Francosko-pruska vojna · Poglej več »
Frankfurtski mir (1871)
Mirovna listina Frankfurtski mir (francosko Le traité de Francfort, nemško Friede von Frankfurt) je bil mirovni sporazum med Nemškim cesarstvom in francosko Tretjo republiko, podpisan 10. maja 1871 v Frankfurtu na Majni, s katerim se je formalno končala francosko-pruska vojna.
Novo!!: Alzacija in Frankfurtski mir (1871) · Poglej več »
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Novo!!: Alzacija in Franki · Poglej več »
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Novo!!: Alzacija in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Alzacija in Gaj Julij Cezar · Poglej več »
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Novo!!: Alzacija in Galija · Poglej več »
Galski imperij
Galski imperij (tudi Galsko cesarstvo, latinsko) je moderno ime za državo, ki je na ozemlju rimske Galije, Španije in Britanije obstajala med letoma 260 in 274.
Novo!!: Alzacija in Galski imperij · Poglej več »
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Novo!!: Alzacija in Glavno mesto · Poglej več »
Gornja Germanija
Gornja Germanija (latinsko: Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva.
Novo!!: Alzacija in Gornja Germanija · Poglej več »
Gozdarstvo
Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga.
Novo!!: Alzacija in Gozdarstvo · Poglej več »
Grad Haut-Koenigsbourg
Grad Haut-Koenigsbourg (francosko Château du Haut-Koenigsbourg, nemško Hohkönigsburg) je srednjeveški grad nad naseljem Orschwiller v Alzaciji v Franciji v gorovju Vogezi, nekoliko zahodno od Sélestata.
Novo!!: Alzacija in Grad Haut-Koenigsbourg · Poglej več »
Grand Est
Grand Est (renska francoščina Groß Oschte) je upravna regija v severovzhodni Franciji.
Novo!!: Alzacija in Grand Est · Poglej več »
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Alzacija in Grčija · Poglej več »
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Novo!!: Alzacija in Habsburžani · Poglej več »
Haguenau
Haguenau (nemško Hagenau) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Bas-Rhin.
Novo!!: Alzacija in Haguenau · Poglej več »
Halštatska kultura
Halštatska kultura je bila prevladujoča zahodna in srednjeevropska arheološka kultura zgodnje železne Evrope od 8.
Novo!!: Alzacija in Halštatska kultura · Poglej več »
Haut-Rhin
Haut-Rhin (nemško Oberelsass, oznaka 68) je francoski departma, imenovan po Renu, ki ga loči od Nemčije.
Novo!!: Alzacija in Haut-Rhin · Poglej več »
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Novo!!: Alzacija in Huni · Poglej več »
Illkirch-Graffenstaden
Illkirch-Graffenstaden (alzaško Schílige) je južno predmestje Strasbourga in občina v severovzhodnem francoskem departmaju Bas-Rhin regije Alzacije.
Novo!!: Alzacija in Illkirch-Graffenstaden · Poglej več »
Kambrij
Kámbrij je najstarejše geološko obdobje paleozoika, ki se je začelo pred 542 milijoni let ob koncu proterozoika in končalo pred približno 488 milijoni let z začetkom ordovicija.
Novo!!: Alzacija in Kambrij · Poglej več »
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Novo!!: Alzacija in Karel Veliki · Poglej več »
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Novo!!: Alzacija in Karolingi · Poglej več »
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Novo!!: Alzacija in Kelti · Poglej več »
Koncentracijsko taborišče
Sobe sovjetskih koncentracijskih taborišč Gulag Koncentracijsko taborišče (kratica KT) je posebna oblika taborišča oziroma organizacije, ki množično zapira nasprotnike; v skrajni obliki pa je namenjeno tudi njihovemu organiziranemu pobijanju.
Novo!!: Alzacija in Koncentracijsko taborišče · Poglej več »
Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof
Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof je bilo nacistično koncentracijsko taborišče v Vogezih blizu alzaške vasi Natzwiller v Franciji, v mestu Schirmeck, približno 50 km jugozahodno od Strasbourga.
Novo!!: Alzacija in Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof · Poglej več »
Krajinski park
Krajinski park je območje kjer se prepletajo številni elementi naravne in kulturne dediščine, območje kultivirane narave ter značilna krajina z elementi naravne in kulturne dediščine. Krajinski park je namenjen predvsem ohranjanju krajine in sprostitvi človeka - to je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost.
Novo!!: Alzacija in Krajinski park · Poglej več »
Kultura zvončastih čaš
Kultura zvončastih čaš (včasih skrajšano kultura čaš, ljudstvo čaš ali nemško Glockenbecherkultur) okoli 2800 do 1800 pr.
Novo!!: Alzacija in Kultura zvončastih čaš · Poglej več »
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Novo!!: Alzacija in Kvartar · Poglej več »
Lan
Lan, tudi navadni ali evrazijski lan (znanstveno ime Linum usitatissimum) je kulturna rastlina rodu Linum iz družine Linaceae.
Novo!!: Alzacija in Lan · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Alzacija in Latinščina · Poglej več »
Lingolsheim
Lingolsheim je občina v departmaju Bas-Rhin francoske regije Alzacija.
Novo!!: Alzacija in Lingolsheim · Poglej več »
Lorena
Lorena (francosko Louréne, Lorraine, nemško Lottringe, luksemburško Loutrengen) je kulturno-zgodovinska regija v severovzhodni Franciji, od leta 2016 pa del regije Grand Est.
Novo!!: Alzacija in Lorena · Poglej več »
Lotar I. Karolinški
Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29. september 855.
Novo!!: Alzacija in Lotar I. Karolinški · Poglej več »
Ludvik XIII. Francoski
Ludvik XIII., kralj Francije in Navarre, * 27. september 1601, Fontainebleau, † 14. maj 1643, Saint-Germain-en-Laye.
Novo!!: Alzacija in Ludvik XIII. Francoski · Poglej več »
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Novo!!: Alzacija in Ludvik XIV. Francoski · Poglej več »
Maginotova linija
Maginotova linija je bila vrsta betonskih bunkerjev in utrdb na francoski meji med Belgijo in Švico.
Novo!!: Alzacija in Maginotova linija · Poglej več »
Mersenski sporazum
Mersenski ali Meerssenski sporazum, sklenjen 8.
Novo!!: Alzacija in Mersenski sporazum · Poglej več »
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Novo!!: Alzacija in Moskva · Poglej več »
Mulhouse
Mulhouse (alzaško Milhüsa, nemško Mülhausen) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Haut-Rhin.
Novo!!: Alzacija in Mulhouse · Poglej več »
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Novo!!: Alzacija in Nafta · Poglej več »
Narodni park
Planina v Lazu, Triglavski narodni park Gejzir Old Faithful, Narodni park Yellowstone Narodni park Los Cardones, Argentina Narodni park je zaščiteno geografsko območje neke države, za katero veljajo zakonski odloki o celovitem varstvu narave.
Novo!!: Alzacija in Narodni park · Poglej več »
Nekropola (Pahor)
Nekropola je avtobiografski roman slovensko-tržaškega avtorja Borisa Pahorja, kjer govori o svoji preteklosti v koncentracijskih taboriščih.
Novo!!: Alzacija in Nekropola (Pahor) · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Alzacija in Nemčija · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Alzacija in Nemščina · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: Alzacija in Nemško cesarstvo · Poglej več »
Neolitska revolucija
Neolitska revolucija je pojem, ki se nanaša na prvo poljedelsko revolucijo – na popolnoma spremenjen način življenja, saj so se lovci in nabiralci začeli ukvarjati s poljedelstvom, kar jim je omogočilo stalno naselitev.
Novo!!: Alzacija in Neolitska revolucija · Poglej več »
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Novo!!: Alzacija in Ostrogoti · Poglej več »
Otto von Bismarck
Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck (imenovan tudi železni kancler), princ Bismarcka, grof Bismarck-Schönhausen, vojvoda Lauenburga (nemško Otto Fürst von Bismarck, Graf von Bismarck-Schönhausen, Herzog zu Lauenburg), pruski (nemški) diplomat, politik, kancler in pisatelj, * 1. april 1815, Schönhausen, Prusija, † 30. julij 1898, Friedrichsruh, Nemško cesarstvo.
Novo!!: Alzacija in Otto von Bismarck · Poglej več »
Platno
Platno je težja in zelo vzdržljiva tkanina.
Novo!!: Alzacija in Platno · Poglej več »
Porenje - Pfalška
Porenje - Pfalška (Rheinland-Pfalz) je nemška zvezna dežela, po površini le za malenkost (400 kv. km) manjša od Slovenije, a ima dvakrat več prebivalcev (4 milijone).
Novo!!: Alzacija in Porenje - Pfalška · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Alzacija in Prusija · Poglej več »
Québec
Quebec (po starem pravopisu Kvebek) je največja provinca Kanade s 7.546.131 prebivalci (2006).
Novo!!: Alzacija in Québec · Poglej več »
Razvodje
Glavna evropska razvodja (rdeče črte), ki ločujejo porečja (siva področja) Razvodje je v geomorfologiji izraz za mejno ozemlje med porečji, od koder vode (podzemne in nadzemne) tečejo v različne smeri in včasih oddajajo vode v različna morja.
Novo!!: Alzacija in Razvodje · Poglej več »
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Novo!!: Alzacija in Ren · Poglej več »
Reunije
Reunije (fr. réunions) so priključitve ozemelj Svetega rimskega cesarstva in Španske Nizozemske Franciji, ki jih je francoski kralj Ludvik XIV. nasilno izvedel v letih 1679-81.
Novo!!: Alzacija in Reunije · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Alzacija in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Riquewihr
Riquewihr (nemško Reichenweier) je občina in mesto v departmaju Zgornji Ren francoske regije Alzacija - Šampanja - Ardeni - Lorena v severovzhodni Franciji.
Novo!!: Alzacija in Riquewihr · Poglej več »
Roman
Román je najobširnejše pripovedno delo v prozi.
Novo!!: Alzacija in Roman · Poglej več »
Rona
Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.
Novo!!: Alzacija in Rona · Poglej več »
Sélestat
Sélestat, do 1920 Schlestadt (alzaško Schlettstàdt, nemško Schlettstadt), je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Bas-Rhin.
Novo!!: Alzacija in Sélestat · Poglej več »
Schiltigheim
Schiltigheim (alzaško Schílige) je severozahodno predmestje Strasbourga in občina v severovzhodnem francoskem departmaju Bas-Rhin regije Alzacije.
Novo!!: Alzacija in Schiltigheim · Poglej več »
Speyer
Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.
Novo!!: Alzacija in Speyer · Poglej več »
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Novo!!: Alzacija in Starorimska civilizacija · Poglej več »
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Novo!!: Alzacija in Staufovci · Poglej več »
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Novo!!: Alzacija in Strasbourg · Poglej več »
Svet Evrope
Svèt Evrópe je mednarodna organizacija, ki jo sestavlja 46 držav iz evropske regije, ustanovljena 5. maja 1949 z Londonskim sporazumom.
Novo!!: Alzacija in Svet Evrope · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Alzacija in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Novo!!: Alzacija in Teodozij I. · Poglej več »
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Novo!!: Alzacija in Tretji rajh · Poglej več »
Tridesetletna vojna
Brez opisa.
Novo!!: Alzacija in Tridesetletna vojna · Poglej več »
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Novo!!: Alzacija in Turizem · Poglej več »
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Novo!!: Alzacija in Versajska mirovna pogodba · Poglej več »
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Novo!!: Alzacija in Vestfalski mir · Poglej več »
Vinarstvo
Goriških Brdih »Prevleka« tropin na površini rdečega vina Vinarstvo ali vinifikacija pomeni proizvodnjo vina in obsega vse postopke od izbire grozdja do ustekleničenja gotovega vina.
Novo!!: Alzacija in Vinarstvo · Poglej več »
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Novo!!: Alzacija in Vizigoti · Poglej več »
Vogezi
Značilna pokrajina Vogeškega hribovja (dolina Chajoux, La Bresse Slapovi v vzhodnem delu Vogezov Ledeniško jezero (Lac de Schiessrothried) Vogezi (fr. Vosges, nem. Vogesen) so hribovje v centralno-zahodni Evropi, ki se raztezajo vzdolž zahodne strani doline Rena v smeri sever-severovzhod, od Basla v Švici do Mainza v Nemčiji.
Novo!!: Alzacija in Vogezi · Poglej več »
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Alzacija in Vzhodnofrankovska država · Poglej več »
Wehrmacht
Wehrmacht (tudi vêrmaht) (nemško »Obrambne sile«) je bil naziv za nemške oborožene sile od 1935 do 1945.
Novo!!: Alzacija in Wehrmacht · Poglej več »
Woodrow Wilson
Thomas Woodrow Wilson, ameriški politik in 28.
Novo!!: Alzacija in Woodrow Wilson · Poglej več »
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Novo!!: Alzacija in Zgornja Avstrija · Poglej več »
Preusmerja sem:
Alzacija (bivša regija), Alzacja.
