Kazalo
23 odnosi: Alzacija, Arhitekt, Artilerija, Bas-Rhin, Basel, Colmar, Film, Francija, Friderik III. Habsburški, Grad Neuschwanstein, Habsburžani, Karel Veliki, Konrad III. Nemški, Ludvik VII. Francoski, Palatinat, Samostan, Sélestat, Staufovci, Strasbourg, Versajska mirovna pogodba, Viljem II. Nemški, Vogezi, Zgodovinar.
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Grad Haut-Koenigsbourg in Alzacija
Arhitekt
Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.
Poglej Grad Haut-Koenigsbourg in Arhitekt
Artilerija
Artileríja ali topníštvo (tópništvo) je naziv za vsa velikokalibrska ognjena strelna orožja na podstavkih in hkrati tudi rod kopenske vojske, ki drugim enotam zagotavlja ognjeno podporo.
Poglej Grad Haut-Koenigsbourg in Artilerija
Bas-Rhin
Bas-Rhin (nemško Unterelsass, oznaka 67) je francoski departma, imenovan po Renu, ki ga loči od Nemčije.
Poglej Grad Haut-Koenigsbourg in Bas-Rhin
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela.
Poglej Grad Haut-Koenigsbourg in Basel
Colmar
Colmar (alzaško Colmer; nemško (med 1871–1918 in 1940–1945) Kolmar) je tretja največja občina v Alzaciji v severovzhodni Franciji.
Poglej Grad Haut-Koenigsbourg in Colmar
Film
9,5-milimetrski celuloidni filmski trak s serijo slik Fílm je umetnost gibanja.
Poglej Grad Haut-Koenigsbourg in Film
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Grad Haut-Koenigsbourg in Francija
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Grad Haut-Koenigsbourg in Friderik III. Habsburški
Grad Neuschwanstein
Grad Neuschwanstein (nemško Schloss Neuschwanstein, izgovarjava, južno bavarsko Schloss Neischwanstoa) je neoromanska palača iz 19.
Poglej Grad Haut-Koenigsbourg in Grad Neuschwanstein
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Grad Haut-Koenigsbourg in Habsburžani
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Grad Haut-Koenigsbourg in Karel Veliki
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Poglej Grad Haut-Koenigsbourg in Konrad III. Nemški
Ludvik VII. Francoski
Ludvik VII.
Poglej Grad Haut-Koenigsbourg in Ludvik VII. Francoski
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Grad Haut-Koenigsbourg in Palatinat
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Grad Haut-Koenigsbourg in Samostan
Sélestat
Sélestat, do 1920 Schlestadt (alzaško Schlettstàdt, nemško Schlettstadt), je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Bas-Rhin.
Poglej Grad Haut-Koenigsbourg in Sélestat
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Grad Haut-Koenigsbourg in Staufovci
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Poglej Grad Haut-Koenigsbourg in Strasbourg
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Poglej Grad Haut-Koenigsbourg in Versajska mirovna pogodba
Viljem II. Nemški
Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.
Poglej Grad Haut-Koenigsbourg in Viljem II. Nemški
Vogezi
Značilna pokrajina Vogeškega hribovja (dolina Chajoux, La Bresse Slapovi v vzhodnem delu Vogezov Ledeniško jezero (Lac de Schiessrothried) Vogezi (fr. Vosges, nem. Vogesen) so hribovje v centralno-zahodni Evropi, ki se raztezajo vzdolž zahodne strani doline Rena v smeri sever-severovzhod, od Basla v Švici do Mainza v Nemčiji.
Poglej Grad Haut-Koenigsbourg in Vogezi
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej Grad Haut-Koenigsbourg in Zgodovinar