Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Colmar

Index Colmar

Colmar (alzaško Colmer; nemško (med 1871–1918 in 1940–1945) Kolmar) je tretja največja občina v Alzaciji v severovzhodni Franciji.

51 odnosi: Alzaška vinska cesta, Alzaško vino, Alzacija, Ambulatorij, Avstrija, Železno, Avstrija, Baročna arhitektura, Belgija, Cerkev svetega Martina, Colmar, Dominikanska cerkev, Colmar, Francija, Francosko-pruska vojna, Friderik II. Hohenstaufen, Gjur, Gotska arhitektura, Haut-Rhin, Inkunabula, Isenheimski oltar, Italija, Jean-François Rewbell, Karolingi, Križni hodnik, Lucca, Ludvik XIV. Francoski, Madžarska, Martin Schongauer, Muzej Unterlinden, Nemčija, Neoklasicizem, New Jersey, Nijmegen, Občine Francije, Orgle, Peščenjak, Prezbiterij, Princeton, New Jersey, Prva svetovna vojna, Ren, Renesančna arhitektura, Samostan, Seznam departmajev Francije, Seznam mest v Franciji, Strasbourg, Svobodno cesarsko mesto, Tretji rajh, Tridesetletna vojna, Versajska mirovna pogodba, Vitraj, Vogezi, Združene države Amerike, ..., Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Razširi indeks (1 več) »

Alzaška vinska cesta

Vinska regija Alzacija Alzaška vinska cesta (francosko la route des vins d'Alsace) je ena najstarejših turističnih poti v Franciji.

Novo!!: Colmar in Alzaška vinska cesta · Poglej več »

Alzaško vino

Alzaško vino (francosko vin d'Alsace) pridelujejo v Alzaciji v Franciji in je predvsem belo.

Novo!!: Colmar in Alzaško vino · Poglej več »

Alzacija

Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.

Novo!!: Colmar in Alzacija · Poglej več »

Ambulatorij

Ambulatorij ali korni obhod (srednjeveška latinščina: Ambulatorium, 'prostor za hojo', od ambulare 'hoditi') je pokrit hodnik okoli samostana.

Novo!!: Colmar in Ambulatorij · Poglej več »

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 8,5 milijona prebivalcev.

Novo!!: Colmar in Avstrija · Poglej več »

Železno, Avstrija

Železno je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Gradiščanska.

Novo!!: Colmar in Železno, Avstrija · Poglej več »

Baročna arhitektura

Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.

Novo!!: Colmar in Baročna arhitektura · Poglej več »

Belgija

Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija, je država v severozahodni Evropi.

Novo!!: Colmar in Belgija · Poglej več »

Cerkev svetega Martina, Colmar

Cerkev svetega Martina (francosko Collégiale Saint-Martin de Colmar) je glavna cerkev in glavni gotski spomenik v Colmarju, departma Haut-Rhin, Francija.

Novo!!: Colmar in Cerkev svetega Martina, Colmar · Poglej več »

Dominikanska cerkev, Colmar

Dominikanska cerkev in samostan sta zgodovinska spomenika v Colmarju v francoskem departmaju Zgornji Ren.

Novo!!: Colmar in Dominikanska cerkev, Colmar · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: Colmar in Francija · Poglej več »

Francosko-pruska vojna

Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.

Novo!!: Colmar in Francosko-pruska vojna · Poglej več »

Friderik II. Hohenstaufen

Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia,Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.

Novo!!: Colmar in Friderik II. Hohenstaufen · Poglej več »

Gjur

za druge pomene glej Jura Gjur (tudi Gyor in Györ), je šesto največje mesto in sedež županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Győri Županije Győr-Moson-Sopron.

Novo!!: Colmar in Gjur · Poglej več »

Gotska arhitektura

stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv.

Novo!!: Colmar in Gotska arhitektura · Poglej več »

Haut-Rhin

Haut-Rhin (nemško Oberelsass, oznaka 68) je francoski departma, imenovan po Renu, ki ga loči od Nemčije.

Novo!!: Colmar in Haut-Rhin · Poglej več »

Inkunabula

Biblije iz leta 1497, tiskane v Strasbourgu (tiskar J.R. Grueninger). Inicialke so bile z barvo napisane po tem, ko je bila stran natiskana. Inkunabula je knjiga, posamezna stran ali slika, ki je bila natisnjena (ni rokopis) v Evropi med dokončanjem Gutenbergove Biblije leta 1454 in 31.

Novo!!: Colmar in Inkunabula · Poglej več »

Isenheimski oltar

Isenheimski oltar je poliptih s podobo, ki sta ga oblikovala in poslikala Nemca Niclaus Haguenau, gotski kipar iz Alzacije, in Matthias Grünewald, nemški renesančni slikar, med letoma 1512 in 1516.

Novo!!: Colmar in Isenheimski oltar · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Republika Italija, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Colmar in Italija · Poglej več »

Jean-François Rewbell

Jean-François Rewbell, francoski politik in diplomat, * 8. oktober 1747, Colmar, † 23. november 1807.

Novo!!: Colmar in Jean-François Rewbell · Poglej več »

Karolingi

Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška družina.

Novo!!: Colmar in Karolingi · Poglej več »

Križni hodnik

Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.

Novo!!: Colmar in Križni hodnik · Poglej več »

Lucca

Lucca (italijanski izgovor: lukka) je mesto z 89.000 prebivalcev in občina v pokrajini Toskana, osrednja Italija, na Serchio, v plodni ravnini pri tirenskem morju.

Novo!!: Colmar in Lucca · Poglej več »

Ludvik XIV. Francoski

Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.

Novo!!: Colmar in Ludvik XIV. Francoski · Poglej več »

Madžarska

Zemljevid Madžarske Budimpešta Blatnem jezeru Esztergom Madžárska (Magyarország) je celinska država v Srednji Evropi, ki meji na jugozahodu na Slovenijo in Hrvaško, na severozahodu na Avstrijo, na severu na Slovaško, na severovzhodu na Ukrajino, na jugovzhodu na Romunijo, na jugu pa na Srbijo.

Novo!!: Colmar in Madžarska · Poglej več »

Martin Schongauer

Martin Schongauer (okoli 1445/1450, Colmar–2. februar 1491, Breisach), v Italiji znan kot Bel Martino in Martino d'Anversa, je bil nemški graver in slikar.

Novo!!: Colmar in Martin Schongauer · Poglej več »

Muzej Unterlinden

Muzej Unterlinden (uradno Musée Unterlinden) je v Colmarju v Franciji v Alzaciji.

Novo!!: Colmar in Muzej Unterlinden · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Novo!!: Colmar in Nemčija · Poglej več »

Neoklasicizem

Neoklasicizem se je pojavil v 19.

Novo!!: Colmar in Neoklasicizem · Poglej več »

New Jersey

glej New Jersey (disambiguation); New Jersey je zvezna država v srednjem Atlantiku na severovzhodu ZDA.

Novo!!: Colmar in New Jersey · Poglej več »

Nijmegen

Nijmegen je univerzitetno mesto na vzhodu Nizozemske.

Novo!!: Colmar in Nijmegen · Poglej več »

Občine Francije

Občina ali komuna je najnižji nivo administrativne razdelitve Francije.

Novo!!: Colmar in Občine Francije · Poglej več »

Orgle

Orgle v Novi Štifti Orgle, grško όργανον – organon, latinsko-organi, (»instrument, orodje«) so glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.

Novo!!: Colmar in Orgle · Poglej več »

Peščenjak

Vzorec peščenjaka Peščenjak je sedimentna kamnina, sestavljena iz drobnih zrn peska velikosti 0,1 mm do 2 mm, zlepljenih med seboj z vezivom iz raztopljenih mineralov, najpogosteje kremenice ali kalcijevega karbonata.

Novo!!: Colmar in Peščenjak · Poglej več »

Prezbiterij

Prezbitêrij ali kor je arhitekturni del cerkve ali stolnice (angl. choir, anglikanska stara beseda tudi quire), ki omogoča sedenje duhovščini in pevskemu zboru.

Novo!!: Colmar in Prezbiterij · Poglej več »

Princeton, New Jersey

Princeton je naselje in občina s statusom mestnega volilnega okraja (borough) v okrožju Mercer ameriške zvezne države New Jersey.

Novo!!: Colmar in Princeton, New Jersey · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Colmar in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki se začne v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem švicarskih Alpah, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Novo!!: Colmar in Ren · Poglej več »

Renesančna arhitektura

Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.

Novo!!: Colmar in Renesančna arhitektura · Poglej več »

Samostan

Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.

Novo!!: Colmar in Samostan · Poglej več »

Seznam departmajev Francije

Seznam departmajev Francije.

Novo!!: Colmar in Seznam departmajev Francije · Poglej več »

Seznam mest v Franciji

To je seznam mest v Franciji, ki so imela ob popisu leta 1999 vsaj 20.000 prebivalcev.

Novo!!: Colmar in Seznam mest v Franciji · Poglej več »

Strasbourg

Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.

Novo!!: Colmar in Strasbourg · Poglej več »

Svobodno cesarsko mesto

V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.

Novo!!: Colmar in Svobodno cesarsko mesto · Poglej več »

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Novo!!: Colmar in Tretji rajh · Poglej več »

Tridesetletna vojna

Brez opisa.

Novo!!: Colmar in Tridesetletna vojna · Poglej več »

Versajska mirovna pogodba

''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.

Novo!!: Colmar in Versajska mirovna pogodba · Poglej več »

Vitraj

Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.

Novo!!: Colmar in Vitraj · Poglej več »

Vogezi

Značilna pokrajina Vogeškega hribovja (dolina Chajoux, La Bresse Slapovi v vzhodnem delu Vogezov Ledeniško jezero (Lac de Schiessrothried) Vogezi (fr. Vosges, nem. Vogesen) so hribovje v centralno-zahodni Evropi, ki se raztezajo vzdolž zahodne strani doline Rena v smeri sever-severovzhod, od Basla v Švici do Mainza v Nemčiji.

Novo!!: Colmar in Vogezi · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Novo!!: Colmar in Združene države Amerike · Poglej več »

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko; prve tri združujemo v Veliko Britanijo.

Novo!!: Colmar in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »