Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Belgija

Index Belgija

Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 142 odnosi: Afrika, Albert II. Belgijski, Alexander De Croo, Anthonis van Dyck, Antwerpen, Ardeni, Art nouveau, Avtonomija, Španija, Švica, Émile Verhaeren, Baudouin I. Belgijski, Belgi, Belgijska Galija, Belgijski frank, Beneluks, Bruselj, Burgundija, Burundi, Campoformijski mir, César Franck, Commentarii de bello Gallico, Diamant, Država, Druga svetovna vojna, Dunajski kongres, Evro, Evropa, Evropska gospodarska skupnost, Evropska unija, Federacija, Filip Belgijski, Filip II. Španski, Flamci, Flandrija, Francija, Francoščina, Franki, Gaj Julij Cezar, Galci, Glavno mesto, Guy Verhofstadt, Habsburžani, Henry van de Velde, Hergé, Industrijska revolucija, Institucije Evropske unije, Jacques Brel, Jan van Eyck, Ječmen, ... Razširi indeks (92 več) »

  2. Beneluks
  3. Države Evropske unije
  4. Države pakta NATO
  5. Evropske države
  6. Francosko govoreče države
  7. Nemško govoreče države
  8. Nizozemsko govoreče države in ozemlja

Afrika

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.

Poglej Belgija in Afrika

Albert II. Belgijski

Albert II.

Poglej Belgija in Albert II. Belgijski

Alexander De Croo

Alexander De Croo, belgijski politik, ekonomist in poslovnež, * 3. november 1975, Vilvoorde, Belgija Od 1.

Poglej Belgija in Alexander De Croo

Anthonis van Dyck

Sir Anthonis van Dyck (Antoon van Dijck, angl. Anthony van Dyck), flamski slikar, * 22. marec 1599, Antwerpen, Belgija, † 9. december 1641, London, Anglija.

Poglej Belgija in Anthonis van Dyck

Antwerpen

Antwerpen (flamsko oz. Antwerpen, Anvers) je flamsko mesto v Belgiji, je glavno mesto province Antwerpen in največje v avtonomni regiji Flandriji.

Poglej Belgija in Antwerpen

Ardeni

Ardeni (francosko L'Ardenne, nizozemsko Ardennen, valonsko L'Årdene, luksemburško Ardennen, znani tudi kot Ardenski gozd) je območje obsežnih gozdov, razgibanega terena, gričev in grebenov z geološkimi značilnostmi gorskega območja Ardenov ter porečja Mozele in Meuse.

Poglej Belgija in Ardeni

Art nouveau

Louis Welden Hawkins, ''Predmeti na zlatem ozadju'' Art nouveau je umetnostni slog, ki se je razvil v Evropi med letoma 1890 in 1914 na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti.

Poglej Belgija in Art nouveau

Avtonomija

Avtonomíja (grško Auto-Nomos - nomos pomeni »zakon«: ki si sam/a določa svoj zakon) je pravica do samoupravljanja.

Poglej Belgija in Avtonomija

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Poglej Belgija in Španija

Švica

Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.

Poglej Belgija in Švica

Émile Verhaeren

Émile Adolphe Gustave Verhaeren (francosko verarén, nizozemsko verhárən), belgijski pesnik, pisatelj in gledališki kritik flamskega rodu, ki je pisal v francoskem jeziku, * 21. maj 1855, Saint-Amands, Belgija, † 27. november 1916, Rouen, Francija.

Poglej Belgija in Émile Verhaeren

Baudouin I. Belgijski

Baudouin I. Belgijski, belgijski kralj, * 7. september 1930, Kasteel Stuyvenberg, Laeken, Belgija, † 31. julij 1993, Montril, Španija.

Poglej Belgija in Baudouin I. Belgijski

Belgi

Belgi je skupno ime za plemena, ki so poseljevala severno Galijo med Renom in Seno.

Poglej Belgija in Belgi

Belgijska Galija

Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen.

Poglej Belgija in Belgijska Galija

Belgijski frank

Belgijski frank je belgijska valuta.

Poglej Belgija in Belgijski frank

Beneluks

Beneluks (izvirno Benelux (ali Bénélux), izraz je nastal iz korenov besed '''Be'''lgië, '''Ne'''derland in '''Lu'''xembourg) je ekonomska unija, ki združuje tri zahodnoevropske države: Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg.

Poglej Belgija in Beneluks

Bruselj

Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.

Poglej Belgija in Bruselj

Burgundija

Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.

Poglej Belgija in Burgundija

Burundi

Burundi je mala celinska država v Vzhodni Afriki.

Poglej Belgija in Burundi

Campoformijski mir

Pogodba Campoformijski mir sta 17. oktobra 1797 podpisala Napoleonom Bonaparte in grof Ludwik von Cobenzl v Campo Formio pri Vidmu kot predstavnika republike Francije in Habsburžanov.

Poglej Belgija in Campoformijski mir

César Franck

César Franck, francoski skladatelj in orglavec belgijsko-nemškega rodu, * 10. december 1822, Liège, † 8. november 1890, Pariz.

Poglej Belgija in César Franck

Commentarii de bello Gallico

Galija v 1. stoletju pred našim štetjem Commentarii de bello Gallico (slovensko: Komentarji galskih vojn ali Zapiski iz galskih vojn), pogosto tudi De bello Gallico, književno delo rimskega vojskovodja in politika Julija Cezarja iz 50.

Poglej Belgija in Commentarii de bello Gallico

Diamant

Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).

Poglej Belgija in Diamant

Država

Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.

Poglej Belgija in Država

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Belgija in Druga svetovna vojna

Dunajski kongres

Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.

Poglej Belgija in Dunajski kongres

Evro

Evro (oz. euro, oznaka €, mednarodna oznaka po ISO 4217: EUR) je denarna enota v 20 državah Evropske monetarne unije (EMU): Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija (vključno s Francosko Gvajano in Svetim Petrom in Mihaelom), Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, in Španija.

Poglej Belgija in Evro

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Belgija in Evropa

Evropska gospodarska skupnost

Evropska skupnost (ES), pomembnejša od obeh Evropskih skupnosti, je bila ustanovljena 1. januarja 1958 pod imenom Evropska gospodarska skupnost (EGS), ko je stopila v veljavo Rimska pogodba, podpisana 25. marca 1957.

Poglej Belgija in Evropska gospodarska skupnost

Evropska unija

Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.

Poglej Belgija in Evropska unija

Federacija

Federacija je državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot - zvezne države.

Poglej Belgija in Federacija

Filip Belgijski

Philippe ali Filip Belgijski (polno ime Philippe Léopold Louis Marie), kralj belgijske ustavne monarhije, * 15. april 1960, Bruselj, Belgija.

Poglej Belgija in Filip Belgijski

Filip II. Španski

Filip II.

Poglej Belgija in Filip II. Španski

Flamci

Flámci (nizozemsko Vlamingen, ednina Vlaming) so prebivalci Flandrije, severnega dela Belgije.

Poglej Belgija in Flamci

Flandrija

Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto.

Poglej Belgija in Flandrija

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Belgija in Francija

Francoščina

Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.

Poglej Belgija in Francoščina

Franki

Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.

Poglej Belgija in Franki

Gaj Julij Cezar

Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).

Poglej Belgija in Gaj Julij Cezar

Galci

Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.

Poglej Belgija in Galci

Glavno mesto

Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.

Poglej Belgija in Glavno mesto

Guy Verhofstadt

Guy Maurice Marie Louise Verhofstadt, belgijski politik, * 11. april 1953, Dendermonde, Belgija.

Poglej Belgija in Guy Verhofstadt

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Poglej Belgija in Habsburžani

Henry van de Velde

Henry Clemens van de Velde, belgijski slikar, arhitekt in oblikovalec notranje opreme, * 3. april 1863, Antwerpen, Belgija, † 25. oktober 1957, Oberägeri, Švica.

Poglej Belgija in Henry van de Velde

Hergé

Georges Prosper Remi, poznan po psevdonimu Hergé, belgijski karikaturist in stripar, * 22. maj 1907, Etterbeek, Belgija, † 3. marec 1983, Woluwe-Saint-Lambert.

Poglej Belgija in Hergé

Industrijska revolucija

Industríjska revolúcija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi.

Poglej Belgija in Industrijska revolucija

Institucije Evropske unije

Institucije Evropske unije predstavlja sedem izvršnih teles Evropske unije (EU).

Poglej Belgija in Institucije Evropske unije

Jacques Brel

Jacques Romain Georges Brel, belgijsko skladatelj, šansonjer in igralec, * 8. april 1929, Schaarbeek (bruseljska četrt), † 9. oktober 1978, Bobigny, Pariz (Francija).

Poglej Belgija in Jacques Brel

Jan van Eyck

Jan van Eyck (ali Johannes de Eyck) (nizozemsko: Jɑn vɑn ɛjk), * pred okoli 1390 - † pred okoli 9.

Poglej Belgija in Jan van Eyck

Ječmen

Jêčmen (znanstveno ime Hordeum vulgare) smatrajo za zelo staro žito.

Poglej Belgija in Ječmen

Jožef II. Habsburško-Lotarinški

Jožef II.

Poglej Belgija in Jožef II. Habsburško-Lotarinški

Karel Drzni

Karel Burgundski Drzni, vojvoda Burgundije, * 10. november 1433, Dijon, † 5. januar 1477, pri Nancyju.

Poglej Belgija in Karel Drzni

Karel V. Habsburški

Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.

Poglej Belgija in Karel V. Habsburški

Kmetijstvo

polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.

Poglej Belgija in Kmetijstvo

Kolonija (geografija)

Kolonije leta 1945 Kolonija je dežela, ki je pod gospodarsko in vojaško oblastjo močnejše države, od katere je prostorsko ločena.

Poglej Belgija in Kolonija (geografija)

Konflikt

Konflíkt (iz lat. conflictus) je stanje, ko dva ali več sistemov znotraj istega sistema oz.

Poglej Belgija in Konflikt

Koruza

Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze.

Poglej Belgija in Koruza

Kraljevina Združene Nizozemske

Nemško zvezo. Nizozemski kralj je bil tudi ''veliki vojvoda'' Luksemburga in ''veliki knez'' v Nemški zvezi.. Kraljevina Združene Nizozemske je nastala po sklepu dunajskega kongresa (1815) z združitvijo ozemelj nekdanjih Republike Nizozemske in Španske Nizozemske.

Poglej Belgija in Kraljevina Združene Nizozemske

Krompir

Krompír (znanstveno ime Solanum tuberosum) je trajnica iz družine razhudnikovk, znana predvsem po gomoljih, ki se uporabljajo tudi kot živilo iz skupine povrtnin v prehrani ljudi.

Poglej Belgija in Krompir

La Brabançonne

La Brabançonne je državna himna Belgije.

Poglej Belgija in La Brabançonne

Leopold II. Belgijski

Leopold II.

Poglej Belgija in Leopold II. Belgijski

Leuven

Leuven (flamsko in ali Louvain) je glavno mesto pokrajine Flamski Brabant v Belgiji.

Poglej Belgija in Leuven

Liège

Liège (valonsko Lidje), do 1949 Liége, je frankofonsko mesto v južni belgijski regiji Valoniji, administrativno središče province Liège.

Poglej Belgija in Liège

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Belgija in London

Luksemburg

Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.

Poglej Belgija in Luksemburg

Maastrichtska pogodba

Pogodba iz Maastrichta Maastrichtska pogodba (uradno Pogodba o Evropski uniji, s kratico PEU) je mednarodna pogodba, ki so jo 7. februarja 1992 v nizozemskem Maastrichtu podpisale države članice Evropske skupnosti in ki je, ko je 1. novembra 1993 stopila v veljavo, politično in pravno združila države članice.

Poglej Belgija in Maastrichtska pogodba

Maksimilijan I. Habsburški

Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.

Poglej Belgija in Maksimilijan I. Habsburški

Maurice Maeterlinck

Maurice Maeterlinck (s polnim imenom grof Maurice Polydore Marie Bernard Maeterlinck), belgijski pisatelj (iz Flandrije), dramatik in pesnik, * 29. avgust 1862, Gent, † 6. maj 1949, Nica.

Poglej Belgija in Maurice Maeterlinck

Mednarodni denarni sklad

Mednarodni denarni sklad (kratica MDS; angleško International Monetary Fund; kratica IMF) je mednarodna finančna organizacija.

Poglej Belgija in Mednarodni denarni sklad

Mons

Mons je (flamsko in) je valonsko mesto in občina v belgijski provinci Hainaut, katere je tudi glavno mesto.

Poglej Belgija in Mons

Mozanska umetnost

Westwerk opatijske cerkve sv. Gertrude, Nivelles Maastricht, bazilika Ljube gospe, vzhodni kor z romanskimi kapiteli Krstilnik v sv.Bartolomeju v Lüttichu, Reiner von Huy Mozanska umetnost (francosko art Mosan, nemško Maasländische Kunst) je regionalna umetnost in arhitekturni slog v porečju reke Meuse v Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji, ključno področje je stara škofija Liège.

Poglej Belgija in Mozanska umetnost

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Poglej Belgija in Napoleon Bonaparte

NATO

Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.

Poglej Belgija in NATO

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Belgija in Nemčija

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Poglej Belgija in Nemščina

Nemška invazija na Belgijo (1914)

Nemška invazija na Belgijo je bila vojaška akcija, ki se je začela 4.

Poglej Belgija in Nemška invazija na Belgijo (1914)

Nemška invazija na Belgijo (1940)

Nemška invazija na Belgijo, ki je velikokrat zelo poznana tudi kot 18-dnevna kampanja, je bila nemška vojaška akcija, ki je bila ena večjih delov bitke za Francijo.

Poglej Belgija in Nemška invazija na Belgijo (1940)

Nemške oborožene sile (1871–1919)

Nemške oborožene sile ali Cesarska nemška vojska (Heer) je bil naziv za kopensko vojsko Nemškega cesarstva (znana tudi kot Cesarska vojska (Reichsheer) ali Cesarska nemška vojska).

Poglej Belgija in Nemške oborožene sile (1871–1919)

Nesnovna kulturna dediščina

Nesnovna kulturna dediščina je v Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine opredeljena kot »nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža), ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino.

Poglej Belgija in Nesnovna kulturna dediščina

Nizozemščina

Nizozémščina (nizozemsko Nederlands) je zahodnogermanski jezik, ki ga govori okoli 20 milijonov govorcev po vsem svetu, predvsem pa na Nizozemskem in v Belgiji.

Poglej Belgija in Nizozemščina

Nizozemska

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.

Poglej Belgija in Nizozemska

Nobelova nagrada za književnost

Nobelova nagrada za književnost je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v književnosti.

Poglej Belgija in Nobelova nagrada za književnost

Organizacija združenih narodov

New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.

Poglej Belgija in Organizacija združenih narodov

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.

Poglej Belgija in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Osvoboditev Belgije

Osvoboditev Belgije je bila bitka, v kateri so zavezniki med septembrom 1944 in februarjem 1945 osvobodili Belgijo izpod nemške okupacije.

Poglej Belgija in Osvoboditev Belgije

Oves

Ôves (znanstveno ime Avena sativa) je žito, ki se večinoma uporablja za prehrano domačih živali.

Poglej Belgija in Oves

Pariška kotlina

Pariška kotlina je ena glavnih geoloških regij Francije.

Poglej Belgija in Pariška kotlina

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Poglej Belgija in Pariz

Parlament

Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.

Poglej Belgija in Parlament

Parlamentarni sistem

Parlamentarni sistem, znan tudi pod imenom parlamentarizem, je politični sistem, kjer zakonodajno vejo oblasti predstavlja parlament.

Poglej Belgija in Parlamentarni sistem

Paul-Henri Spaak

Paul Henri Charles Spaak, belgijski politik, pravnik in tenisač, * 25. januar 1899, † 31. julij 1972.

Poglej Belgija in Paul-Henri Spaak

Pšenica

Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.

Poglej Belgija in Pšenica

Pedofilija

Pedofilija (lat. paedophilia) je psihiatrična motnja, pri kateri odrasel ali starejši mladostnik goji spolno nagnjenje do otrok, s katerimi izvaja tudi spolne aktivnosti.

Poglej Belgija in Pedofilija

Pesnik

Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.

Poglej Belgija in Pesnik

Peter Paul Rubens

Sir Peter Paul Rubens, flamski slikar, * 28.

Poglej Belgija in Peter Paul Rubens

Pieter Bruegel starejši

Pieter Bruegel (tudi Breughel) starejši, nizozemski renesančni slikar in grafik, * pribl.

Poglej Belgija in Pieter Bruegel starejši

Pivo

Kozarec piva Pívo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki s pomočjo encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita.

Poglej Belgija in Pivo

Pleme

Ottawi, Kanada Plême je skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, preteklost, skupen jezik; večinoma tudi skupni običaji.

Poglej Belgija in Pleme

Pokrajina

Pokrájina je v geografskem smislu del Zemljinega površja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in součinkovanje geografskih dejavnikov svojski značaj, videz, po katerem se razlikuje od okolice.

Poglej Belgija in Pokrajina

Polder

Poljski travniki v bližini Schwedta med kraki Odre (Črpalka) mlini na nasipu poveljnika Overwaarda pri Kinderdijku Polder je hidrološka umetna depresija, obkrožena z jezovi, ki je s kanali in vodnimi izpusti povezana z vodo, ki ga obkroža.

Poglej Belgija in Polder

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Poglej Belgija in Protestantizem

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Belgija in Prva svetovna vojna

Rž (znanstveno ime Secale cereale) je krušno žito iz družine trav, sorodno ječmenu in pšenici.

Poglej Belgija in Rž

Referendum

Referendum (latinsko ad referendum, kar pomeni »v odgovor na zahtevo«) je neposreden demokratičen postopek oziroma glasovanje, kjer prebivalci določenega območja ali tvorbe z volilno pravico na podlagi referendumskega vprašanja odločajo o ustavi, zakonih ali drugih pravnih aktih ter vprašanjih, pomembnih za družbo.

Poglej Belgija in Referendum

Regija

Régija je območje, del ozemlja (laično tudi področje), na katerega je običajno razdeljena država, celina, skupnost držav, drugo.

Poglej Belgija in Regija

René Magritte

René François Ghislain Magritte, belgijski surrealistični slikar, * 21. november 1898, † 15. avgust 1967.

Poglej Belgija in René Magritte

Republika Nizozemska

Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.

Poglej Belgija in Republika Nizozemska

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Poglej Belgija in Rim

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Belgija in Rimsko cesarstvo

Rogier van der Weyden

Rogier van der Weyden, rojen kot Roger de la Pasture (1399/1400, Tournai - 18. junij 1464, Bruselj) je bil flamsko-nizozemski slikar zgodnje severnoevropske renesanse, katerega ohranjena dela so sestavljena v glavnem iz verskih triptihov, oltarnih in naročenih enojnih in diptih portretov.

Poglej Belgija in Rogier van der Weyden

Ruanda

Ruanda je celinska država v Vzhodni Afriki.

Poglej Belgija in Ruanda

Saksofon

Saksofon je tip pihala, ki je nastalo v obdobju romantike.

Poglej Belgija in Saksofon

Severno morje

Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.

Poglej Belgija in Severno morje

Seznam belgijskih kraljev

Kralj Belgijcev (nizozemsko: Koning(in) der Belgen, francosko: Roi/Reine des Belges, nemško: König(in) der Belgier) je uradni naziv vladarja Kraljevine Belgije.

Poglej Belgija in Seznam belgijskih kraljev

Seznam predsednikov vlade Belgije

Seznam predsednikov vlade Belgije.

Poglej Belgija in Seznam predsednikov vlade Belgije

Sipina

V fizični geografiji je sipina hrib iz peska, ki ga je zgradil veter ali vodni tok.

Poglej Belgija in Sipina

Sladkorna pesa

Sladkorna pesa je kmetijska rastlina z veliko vsebnostjo saharoze v korenu, zaradi česar se komercialno goji za pridobivanje sladkorja.

Poglej Belgija in Sladkorna pesa

Srednjeevropski čas

Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.

Poglej Belgija in Srednjeevropski čas

Srednjeevropski poletni čas

Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).

Poglej Belgija in Srednjeevropski poletni čas

Stolnica v Tournaiju

Stolnica v Tournaiju ali stolnica Naše Gospe (francosko Notre-Dame de Tournai, flamsko oz. nizozemsko Onze-Lieve-Vrouw van Doornik) je rimskokatoliška cerkev, škofije Tournai v mestu Tournai v Belgiji.

Poglej Belgija in Stolnica v Tournaiju

Svobodna država Kongo

Svobodna država Kongo je bila zasebna kolonija, tako rekoč posestvo belgijskega kralja Leopolda II.

Poglej Belgija in Svobodna država Kongo

Turizem

''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.

Poglej Belgija in Turizem

Ustavna monarhija

Današnje ustavne monarhije; države, ki imajo vzporedni parlamentarni sistem so obarvane rdeče, druge pa vijolično Ustavna monarhija je državna ureditev, v kateri je državni voditelj monarh, njegova politična moč pa je omejena z določili ustave (po čemer se loči od absolutne monarhije).

Poglej Belgija in Ustavna monarhija

Valonija

Valonija (francosko Région wallonne oz. Wallonie, valonsko Walonreye, nemško Wallonie(n), flamsko oz. nizozemsko Wallonië, luksemburško Wallounien) je regija v Belgiji.

Poglej Belgija in Valonija

Veliki trg, Bruselj

Veliki trg (francosko Grand Place, nizozemsko Grote Markt) je osrednji trg v Bruslju.

Poglej Belgija in Veliki trg, Bruselj

Versajska mirovna pogodba

''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.

Poglej Belgija in Versajska mirovna pogodba

Victor Horta

Victor Pierre Horta (Victor, baron Horta po 1932); belgijski arhitekt in oblikovalec, * 6. januar 1861, Gent, † 8. september 1947, Bruselj.

Poglej Belgija in Victor Horta

Vojvoda

Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.

Poglej Belgija in Vojvoda

Volitve

volilno skrinjico Volitve so politični postopek, med katerim upravičenci oddajo svoj glas, ki predstavlja njihovo pravico do udeležbe v političnem dogajanju, ter tako prenesejo svoje pravice na drugo osebo - politika, ki se s tem ukvarja poklicno.

Poglej Belgija in Volitve

Vzhodni Kongo

Vzhodni Kongo, dolgo ime Demokratična republika Kongo (uradno), je obmorska država v Srednji Afriki, ki na severu meji na Srednjeafriško republiko, na severovzhodu na Južni Sudan, na vzhodu na Ugando, Ruando, Burundi in prek jezera Tanganjika na Tanzanijo, na jugovzhodu na Zambijo, na jugozahodu na Angolo, na zahodu ima pri kraju Banana izhod na morje Južnega Atlantskega oceana, prav tako na zahodu pa meji še na angolsko eksklavo Cabinda in Zahodni Kongo, s katerim ga ne smemo zamešati.

Poglej Belgija in Vzhodni Kongo

Waterloo

Waterloo je mesto in občina v belgijski provinci Walloon Brabant.

Poglej Belgija in Waterloo

Zahodna Evropa

ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.

Poglej Belgija in Zahodna Evropa

Zahodna Flandrija

Zahodna Flamska Zahodna Flamska (flamsko oz. nizozemsko West-Vlaanderen) je belgijska provinca, ki leži na skrajnem zahodu Flamske regije predstavlja severozahod države.

Poglej Belgija in Zahodna Flandrija

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.

Poglej Belgija in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Znak evra

PMS-rumeni na PMS-refleksnomodrem ozadju Znak evra (€) je grafični simbol, ki označuje evro, uradno valuto Evropske unije.

Poglej Belgija in Znak evra

Zvoniki Belgije in Francije

Zvoniki Belgije in Francije so skupina 56 zgodovinskih stavb, ki jih je Unesco uvrstil na seznam svetovne dediščine, ob priznanju arhitekturnega prikaza nastajajoče neodvisnosti državljanov od fevdalnih in verskih vplivov v zgodovinski Flandriji in sosednjih regijah vojvodine Burgundije.

Poglej Belgija in Zvoniki Belgije in Francije

1830

1830 (MDCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Belgija in 1830

1839

1839 (MDCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Belgija in 1839

19. april

19.

Poglej Belgija in 19. april

1957

1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Belgija in 1957

25. marec

25.

Poglej Belgija in 25. marec

4. oktober

4.

Poglej Belgija in 4. oktober

Glej tudi

Beneluks

Države Evropske unije

Države pakta NATO

Evropske države

Francosko govoreče države

Nemško govoreče države

Nizozemsko govoreče države in ozemlja

Prav tako znan kot Belgium, Kraljevina Belgija.

, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Karel Drzni, Karel V. Habsburški, Kmetijstvo, Kolonija (geografija), Konflikt, Koruza, Kraljevina Združene Nizozemske, Krompir, La Brabançonne, Leopold II. Belgijski, Leuven, Liège, London, Luksemburg, Maastrichtska pogodba, Maksimilijan I. Habsburški, Maurice Maeterlinck, Mednarodni denarni sklad, Mons, Mozanska umetnost, Napoleon Bonaparte, NATO, Nemčija, Nemščina, Nemška invazija na Belgijo (1914), Nemška invazija na Belgijo (1940), Nemške oborožene sile (1871–1919), Nesnovna kulturna dediščina, Nizozemščina, Nizozemska, Nobelova nagrada za književnost, Organizacija združenih narodov, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Osvoboditev Belgije, Oves, Pariška kotlina, Pariz, Parlament, Parlamentarni sistem, Paul-Henri Spaak, Pšenica, Pedofilija, Pesnik, Peter Paul Rubens, Pieter Bruegel starejši, Pivo, Pleme, Pokrajina, Polder, Protestantizem, Prva svetovna vojna, , Referendum, Regija, René Magritte, Republika Nizozemska, Rim, Rimsko cesarstvo, Rogier van der Weyden, Ruanda, Saksofon, Severno morje, Seznam belgijskih kraljev, Seznam predsednikov vlade Belgije, Sipina, Sladkorna pesa, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Stolnica v Tournaiju, Svobodna država Kongo, Turizem, Ustavna monarhija, Valonija, Veliki trg, Bruselj, Versajska mirovna pogodba, Victor Horta, Vojvoda, Volitve, Vzhodni Kongo, Waterloo, Zahodna Evropa, Zahodna Flandrija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Znak evra, Zvoniki Belgije in Francije, 1830, 1839, 19. april, 1957, 25. marec, 4. oktober.