Odpri v Google MapsKazalo
101 odnosi: Afrika, Aleksander I. Ruski, Angleži, Arthur Wellesley, Avignon, Avstrijci, Avstrijsko cesarstvo, Avstrijsko-pruska vojna, Azija, Španija, Šrilanka, Švedska, Švica, Baden-Württemberg, Bavarska, Benečija, Bitka pri Waterlooju, Bourboni, Car, Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord, Danska, Dunaj, Elba, Evropa, Ferdinand IV. Neapeljski, Francija, Francosko-pruska vojna, Francozi, Friderik Avgust I. Saški, Genova, Genovska republika, Grofija Venaissin, Gvadelup, Habsburžani, Ilirske province, Italija, Joachim Murat, Jonski otoki, Južna Afrika, Južna Nizozemska, Julijska revolucija, Kancler Nemčije, Kapska kolonija, Karibi, Karibsko morje, Klemens Wenzel von Metternich, Krakov, Kraljevina dveh Sicilij, Kraljevina Italija, Kraljevina Sardinija, ... Razširi indeks (51 več) »
- Mirovni sporazumi
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Dunajski kongres in Afrika
Aleksander I. Ruski
Aleksander I. Ruski oziroma Aleksander Pavlovič (rusko: Александр Павлович), ruski car, poljski kralj, * 23. december (12. december, ruski koledar) 1777, Sankt Peterburg, † 1. december (19. november) 1825, Taganrog. Aleksander I. je bil ruski car v letih 1801–1825 in poljski kralj v letih 1815–1825.
Poglej Dunajski kongres in Aleksander I. Ruski
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Dunajski kongres in Angleži
Arthur Wellesley
Arthur Wellesley, 1.
Poglej Dunajski kongres in Arthur Wellesley
Avignon
Avignon (francosko; provansalsko Avinhon (klasična norma) ali Avignoun (mistralska norma), IPA:; latinsko Avenio) je prefektura departmaja Vaucluse v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.
Poglej Dunajski kongres in Avignon
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Poglej Dunajski kongres in Avstrijci
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Dunajski kongres in Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko-pruska vojna
Avstrijsko-pruska vojna (tudi sedemtedenska vojna, nemška državljanska vojna, bratska vojna, nemška vojna) je bila vojna med Avstrijskim cesarstvom in njegovimi nemškimi zavezniki ter Prusijo in njenimi nemškimi zavezniki leta 1866.
Poglej Dunajski kongres in Avstrijsko-pruska vojna
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Dunajski kongres in Azija
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Dunajski kongres in Španija
Šrilanka
Šrilanka (singalsko ශ්රී ලංකා, Šri Lamka,; tamilsko இலங்கை, Ilankai) do leta 1972 Cejlon (od tedaj Demokratična socialistična republika Šrilanka), je otoška država v Indijskem oceanu, 237 km (zahodna obala) vzhodno od južne konice indijske podceline in ima 20,8 milijona prebivalcev.
Poglej Dunajski kongres in Šrilanka
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Dunajski kongres in Švedska
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Dunajski kongres in Švica
Baden-Württemberg
Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.
Poglej Dunajski kongres in Baden-Württemberg
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Dunajski kongres in Bavarska
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Dunajski kongres in Benečija
Bitka pri Waterlooju
Williama Sadlerja Bitka pri Waterlooju se je odvijala v nedeljo, 18.
Poglej Dunajski kongres in Bitka pri Waterlooju
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Poglej Dunajski kongres in Bourboni
Car
Cár je bil naslov južno- in vzhodnoslovanskih (pravoslavnih) vladarjev od Simeona I. Bolgarskega in nekaj njegovih naslednikov, preko srbskega carja Dušana, v Rusiji oz.
Poglej Dunajski kongres in Car
Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord
Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord, francoski škof, politik in diplomat, * 2. februar 1754, Pariz, † 17. maj 1838, Pariz.
Poglej Dunajski kongres in Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Dunajski kongres in Danska
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Dunajski kongres in Dunaj
Elba
Portoferraio, glavno mesto otoka Elba (latinsko Ilva) je italijanski otok v Sredozemskem morju.
Poglej Dunajski kongres in Elba
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Dunajski kongres in Evropa
Ferdinand IV. Neapeljski
Ferdinand I., siciljski kralj, * 12. januar 1751 † 4. januar 1825 Bil je kralj obeh Sicilij od leta 1816 po njegovi obnovi po zmagi v Napoleonovih vojnah.
Poglej Dunajski kongres in Ferdinand IV. Neapeljski
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Dunajski kongres in Francija
Francosko-pruska vojna
Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.
Poglej Dunajski kongres in Francosko-pruska vojna
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Dunajski kongres in Francozi
Friderik Avgust I. Saški
Friderik Avgust I. Saški, saški kralj (1805-1827), saški volilni knez (1763-1806, kot Friderik Avgust III.) in vojvoda vojvodine Varšave (1807-1813, kot Friderik Avgust I.), * 23. december 1750, Dresden, † 5. maj 1827, Dresden.
Poglej Dunajski kongres in Friderik Avgust I. Saški
Genova
Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.
Poglej Dunajski kongres in Genova
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Dunajski kongres in Genovska republika
Grofija Venaissin
Ozemlje grofije Venaissin Grofija Venaissin (francosko Comtat Venaissin) je nekdanje ime ozemlja okoli mesta Avignon v sedanji francoski regiji Provence-Alpes-Côte d'Azur.
Poglej Dunajski kongres in Grofija Venaissin
Gvadelup
Gvadelup (francosko: Guadeloupe) je otok v vzhodnem Karibskem morju s skupno površino 1.702 km².
Poglej Dunajski kongres in Gvadelup
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Dunajski kongres in Habsburžani
Ilirske province
Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.
Poglej Dunajski kongres in Ilirske province
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Dunajski kongres in Italija
Joachim Murat
Joahim-Napoléon Murat (italijansko Gioacchino Napoleone Murat, nemško Joachim-Napoleon Murat), rojen kot Joachim Murat, * 25. marec 1767, La Bastide-Fortunière, Lot, Francosko kraljestvo, † 13. oktober 1815, Pizzo Calabro, Kraljestvo dveh Sicilij Bil je Napoleonov admiral in maršal cesarstva ter tudi prvi veliki vojvoda Berga (1806-1818) in kralj Neaplja (1808-1815).
Poglej Dunajski kongres in Joachim Murat
Jonski otoki
Jonski otoki (grško Ιόνια νησιά, (Ionia nisia), tradicionalno grško Επτάνησα (Eptanisa) ali Ἑπτάνησος, (Heptanēsos), italijansko Eptaneso), kar pomeni sedem otokov) je otočje sedmih večjih otokov in več manjših otokov v Jonskem morju.Veliki splošni leksikon 9, DZS, Ljubljana, 2006 Večji otoki so.
Poglej Dunajski kongres in Jonski otoki
Južna Afrika
Južna Afrika, uradno Republika Južna Afrika (pogosto napačno imenovana Južnoafriška republika) je republika na skrajnem jugu Afrike.
Poglej Dunajski kongres in Južna Afrika
Južna Nizozemska
Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.
Poglej Dunajski kongres in Južna Nizozemska
Julijska revolucija
Svoboda vodi ljudstvo (''La Liberté guidant le peuple)'' Francoska revolucija iz leta 1830, bolje poznana kot julijska revolucija, druga francoska revolucija ali pa Trois Glorieuses (trije veličastni), je vodila do padca francoskega burbonskega monarha Karla X. in do vzpona njegovega bratranca, Ludvika-Filipa I., ki ga je podobna usoda doletela 18 let kasneje.
Poglej Dunajski kongres in Julijska revolucija
Kancler Nemčije
Kancler Nemčije je naziv visokega javnega funkcionarja Nemčije, ki je v zgodovini države pripadal nosilcem različnih funkcij, od leta 1949 pa z njim označujemo zveznega kanclerja Zvezne republike Nemčije, vodjo Vlade Zvezne republike Nemčije – položaj, primerljiv s predsednikom vlade v drugih državah s parlamentarno ureditvijo.
Poglej Dunajski kongres in Kancler Nemčije
Kapska kolonija
Kapska kolonija (nizozemsko Kaapkolonie), poimenovana po Rtu dobrega upanja, je bil britanska kolonija v današnji Južni Afriki in Namibiji.
Poglej Dunajski kongres in Kapska kolonija
Karibi
Srednja Amerika in Karibi Tectonic plates of the world Karibi (Caraïbe ali pogosteje Antilles; ali Caraïben) so srednjeameriška regija, ki obsega Karibsko morje s pripadajočimi otoki (ti večinoma obdajajo morje) in okolišnimi obalami.
Poglej Dunajski kongres in Karibi
Karibsko morje
Karíbsko mórje (tudi Antilsko morje) je kot morje del Atlantskega oceana južno od Mehiškega zaliva.
Poglej Dunajski kongres in Karibsko morje
Klemens Wenzel von Metternich
Knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein, avstrijski politik in državnik ter eden največjih diplomatov svoje dobe, * 15. maj 1773, Koblenz, † 11. junij 1859, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Dunajski kongres in Klemens Wenzel von Metternich
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Dunajski kongres in Krakov
Kraljevina dveh Sicilij
Kraljevina dveh Sicilij je bila država, ki je zavzemala današnjo južno Italijo od leta 1816 do leta 1861.
Poglej Dunajski kongres in Kraljevina dveh Sicilij
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Poglej Dunajski kongres in Kraljevina Italija
Kraljevina Sardinija
Zemljevid Piemontsko-sardinskega kraljestva Kraljevina Sardinija je vladala na istoimenskem otoku od leta 1297 do leta 1861, ko je skupaj z ostalimi deli Italije postala Kraljevina Italija.
Poglej Dunajski kongres in Kraljevina Sardinija
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Dunajski kongres in Lombardija
Lombardsko-beneško kraljestvo
Lombardsko-beneško kraljestvo je bila država, ki je bila ustanovljena z Dunajskim kongresom (1814) kot samostojna kraljevina, ki ji je vladal avstrijski cesar.
Poglej Dunajski kongres in Lombardsko-beneško kraljestvo
Luksemburg
Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.
Poglej Dunajski kongres in Luksemburg
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Dunajski kongres in Mainz
Malta
Republika Malta (malteško Repubblika ta' Malta) je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju.
Poglej Dunajski kongres in Malta
Martinik
Lega otoka v Malih Antilih Martinik (francosko Martinique) je otok v Malih Antilih v vzhodnem Karibskem morju s skupno površino 1128 km².
Poglej Dunajski kongres in Martinik
Münster
za drug pomen glej Bernski Münster Münster (/ mʊnstər /; nemški izgovor:; nizozemsko Mönster; latinsko Monasterium, iz grške μοναστήριον monastērion – 'samostan') je neodvisno mesto (Kreisfreie Stadt) v Severnem Porenju - Vestfaliji, v Nemčiji.
Poglej Dunajski kongres in Münster
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Dunajski kongres in Napoleon Bonaparte
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Dunajski kongres in Napoleonske vojne
Nassau
Nassau je lahko.
Poglej Dunajski kongres in Nassau
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Dunajski kongres in Neapeljsko kraljestvo
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Dunajski kongres in Nemčija
Nemška zveza
Nemška zveza je bila ohlapna državna zveza 35 kneževin in 4 svobodnih mest, ustanovljena leta 1815.
Poglej Dunajski kongres in Nemška zveza
Nevtralnost
Nevtralnost je politični status države.
Poglej Dunajski kongres in Nevtralnost
Nica
Opatija Saint Pons Observatorij nad Nico Nica (francosko Nice, v lokalnem narečju Nissa, standardno okcitansko Niça, italijansko Nizza) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in prefektura v departmaju Alpes-Maritimes, katerega upravno središče je.
Poglej Dunajski kongres in Nica
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Dunajski kongres in Nizozemska
Nizozemska vzhodna Indija
Nizozemska vzhodna Indija (nizozemsko: Nederlands-Indie; angleško: Duch East Indies; indonezijsko: Hindia-Belanda) je bila nekdanja Nizozemska kolonija na območju današnje Indonezije.
Poglej Dunajski kongres in Nizozemska vzhodna Indija
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Dunajski kongres in Norveška
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Dunajski kongres in Papeška država
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Dunajski kongres in Papež
Pariški mirovni sporazum (1814)
Pariški mirovni sporazum, podpisan 30.
Poglej Dunajski kongres in Pariški mirovni sporazum (1814)
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Dunajski kongres in Pariz
Piemont
Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Dunajski kongres in Piemont
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Dunajski kongres in Poljska
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Poglej Dunajski kongres in Porenje
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Dunajski kongres in Portugalska
Prusi
Baltska plemena okrog leta 1200; meje med njihovimi ozemlji so približne. Prusi je skupen naziv za baltska plemena, ki so do srednjega veka živela ob spodnji Visli in Njemenu.
Poglej Dunajski kongres in Prusi
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Dunajski kongres in Prusija
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Poglej Dunajski kongres in Republika Nizozemska
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Poglej Dunajski kongres in Revolucije leta 1848
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Dunajski kongres in Rusi
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Dunajski kongres in Rusko carstvo
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Poglej Dunajski kongres in Saška
Salzburg (zvezna dežela)
Salzburg (nemško Land Salzburg, zastarelo slovensko poimeniovanje Solnograško) je zvezna dežela Avstrije.
Poglej Dunajski kongres in Salzburg (zvezna dežela)
Savoja
Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.
Poglej Dunajski kongres in Savoja
Sejšeli
Sejšeli, uradno Republika Sejšeli, so otoška država v Indijskem oceanu, 1.600 km vzhodno od celinske Afrike, severovzhodno od otoka Madagaskar.
Poglej Dunajski kongres in Sejšeli
Seznam francoskih kraljev
Seznam francoskih kraljev zajema kralje in cesarje, ki so vladali Franciji od srednjega veka do leta 1848.
Poglej Dunajski kongres in Seznam francoskih kraljev
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Dunajski kongres in Sveto rimsko cesarstvo
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Dunajski kongres in Tirolska
Trinidad in Tobago
Trinidad in Tobago, uradno Republika Trinidad in Tobago, je najjužnejša otoška država v Karibih.
Poglej Dunajski kongres in Trinidad in Tobago
Wilhelm von Humboldt
Wilhelm von Humboldt, nemški jezikoslovec, * 22. junij 1767, Potsdam, † 8. april 1835, Tegel.
Poglej Dunajski kongres in Wilhelm von Humboldt
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske (United Kingdom of Great Britain and Ireland) je bila država, ki je nastala z združitvijo kraljevine Velike Britanije z Irsko kraljevino leta 1801.
Poglej Dunajski kongres in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Dunajski kongres in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združitev Italije
Združitev Italije (ali Unità d'Italia) je bil politični in družbeni proces, v katerem so se združile številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno državo Italijo.
Poglej Dunajski kongres in Združitev Italije
18. september
18.
Poglej Dunajski kongres in 18. september
1814
1814 (MDCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Dunajski kongres in 1814
1815
1815 (MDCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Dunajski kongres in 1815
1830
1830 (MDCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Dunajski kongres in 1830
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Dunajski kongres in 1848
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Dunajski kongres in 19. stoletje
9. junij
9.
Poglej Dunajski kongres in 9. junij