Kazalo
87 odnosi: Aachenski mir (1748), Alfonz XIII. Španski, Allier (reka), Španija, Božanstvo, Bourbon-l'Archambault, Bourges, Don Carlos, Dunajski kongres, Filip II. Orleanski, Filip IV. Španski, Filip V. Španski, Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici, Francija, Francoska revolucija, Francoski departma, Francozi, Galci, Grof, Habsburžani, Henrik III. Francoski, Henrik IV. Francoski, Izabela II. Španska, Joachim Murat, Juan Carlos I., Julijska revolucija, Kapetingi, Karel II. Španski, Karel III. Španski, Karel IV. Španski, Karel VI. Habsburški, Karel X. Francoski, Knez, Kraljevina dveh Sicilij, Kraljevina Sardinija, Ludvik IX. Francoski, Ludvik XIII. Francoski, Ludvik XIV. Francoski, Ludvik XV. Francoski, Ludvik XVI. Francoski, Ludvik XVII. Francoski, Ludvik-Filip I. Francoski, Napoleon Bonaparte, Neapeljsko kraljestvo, Nova Gorica, Papež, Papež Pavel III., Parma, Seznam francoskih kraljev, Vojvoda, ... Razširi indeks (37 več) »
- Francoske kraljevske družine
Aachenski mir (1748)
Aachenski mir je mirovni sporazum, ki je končal avstrijsko nasledstveno vojno in so ga udeleženke pogajanj podpisale v dneh od 18. oktobra do 20.
Poglej Bourboni in Aachenski mir (1748)
Alfonz XIII. Španski
Alfonz XIII(17. maj 1886 - 28. februar 1941),je bil španski kralj od 1886 do razglasitve druge republike leta 1931.Bil monarh od rojstva saj je njegav oče Alfonz XII umrl eno leto po njegavom rojstvom, nekaj časa pa je bila njegova mati Martina Kristina njegova regent.
Poglej Bourboni in Alfonz XIII. Španski
Allier (reka)
Allier (okcitansko Alèir) je reka v osrednji Franciji, levi pritok Loare.
Poglej Bourboni in Allier (reka)
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Bourboni in Španija
Božanstvo
Češki republiki. Bog ali božanstvo je bitje, ki je v posameznem religioznem izročilu priznano kot nadnaravno in sveto, največkrat tudi nesmrtno, in ki ga verujoči spoštujejo ter verjamejo v njegovo posebno vlogo pri stvarjenju in upravljanju vesolja ali posameznih delov vesolja, vključno s človeško usodo.
Poglej Bourboni in Božanstvo
Bourbon-l'Archambault
Bourbon-l'Archambault je zdraviliško naselje in občina v osrednjem francoskem departmaju Allier regije Auvergne.
Poglej Bourboni in Bourbon-l'Archambault
Bourges
Bourges (izg. Burž) je mesto in občina v osrednji francoski regiji Centre-Val de Loire, prefektura departmaja Cher in je bilo tudi glavno mesto nekdanje province Berry.
Poglej Bourboni in Bourges
Don Carlos
Don Carlos je lahko.
Poglej Bourboni in Don Carlos
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Poglej Bourboni in Dunajski kongres
Filip II. Orleanski
Filip II.
Poglej Bourboni in Filip II. Orleanski
Filip IV. Španski
Filip IV.
Poglej Bourboni in Filip IV. Španski
Filip V. Španski
Filip V. Španski (Versailles, 19. december 1683 – Madrid, 9. julij 1746) je bil španski kralj.
Poglej Bourboni in Filip V. Španski
Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici
Upodobitev Kostanjeviškega samostana na bakrorezu iz leta 1660, avtor J. J. Schollennerger Kralj Karel X. Francoski ima zadnje počivališče v kripti cerkve Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici je eden izmed 13 frančiškanskih samostanov v Sloveniji (poleg teh je eden slovenski še v Združenih državah Amerike).
Poglej Bourboni in Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Bourboni in Francija
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Bourboni in Francoska revolucija
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Poglej Bourboni in Francoski departma
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Bourboni in Francozi
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Bourboni in Galci
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Poglej Bourboni in Grof
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Bourboni in Habsburžani
Henrik III. Francoski
Henrik III.Francoski ali Henrik Valoijski (francosko Henri III, poljsko Henryk Walezy) je bil vojvoda Anžujski, v letih 1573–1574 kralj Poljske in od leta 1574 do svoje smrti kralj Francije in zadnji monarh iz Valoijske dinastije, * 19. september 1551, Fontainebleau, † 2. avgust 1589, Saint-Cloud.
Poglej Bourboni in Henrik III. Francoski
Henrik IV. Francoski
Henrik IV., znan tudi po vzdevku Dobri kralj Henrik ali Henrik Veliki, (francosko Henri IV; Henri le Grand; gaskonjsko Enric Quate Lo Gran; * 13. december 1553, Pau, Navara, † 14. maj 1610, Pariz) je bil kralj Navarre (kot Henrik III.) od leta 1572 in kralj Francije od leta 1589 do 1610.
Poglej Bourboni in Henrik IV. Francoski
Izabela II. Španska
Izabela II.
Poglej Bourboni in Izabela II. Španska
Joachim Murat
Joahim-Napoléon Murat (italijansko Gioacchino Napoleone Murat, nemško Joachim-Napoleon Murat), rojen kot Joachim Murat, * 25. marec 1767, La Bastide-Fortunière, Lot, Francosko kraljestvo, † 13. oktober 1815, Pizzo Calabro, Kraljestvo dveh Sicilij Bil je Napoleonov admiral in maršal cesarstva ter tudi prvi veliki vojvoda Berga (1806-1818) in kralj Neaplja (1808-1815).
Poglej Bourboni in Joachim Murat
Juan Carlos I.
Juan Carlos I. de Borbón y Borbón-Dos Sicilias, bivši kralj Španije, * 5. januar 1938, Rim.
Poglej Bourboni in Juan Carlos I.
Julijska revolucija
Svoboda vodi ljudstvo (''La Liberté guidant le peuple)'' Francoska revolucija iz leta 1830, bolje poznana kot julijska revolucija, druga francoska revolucija ali pa Trois Glorieuses (trije veličastni), je vodila do padca francoskega burbonskega monarha Karla X. in do vzpona njegovega bratranca, Ludvika-Filipa I., ki ga je podobna usoda doletela 18 let kasneje.
Poglej Bourboni in Julijska revolucija
Kapetingi
Grb Kapetingov Kapetingi (francosko Capétiens) so vladarska rodbina, ki je vladala Franciji od leta 987 do leta 1328.
Poglej Bourboni in Kapetingi
Karel II. Španski
Karel II.
Poglej Bourboni in Karel II. Španski
Karel III. Španski
Karel III.
Poglej Bourboni in Karel III. Španski
Karel IV. Španski
Karel IV.
Poglej Bourboni in Karel IV. Španski
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Poglej Bourboni in Karel VI. Habsburški
Karel X. Francoski
Karel X., kralj Francije in Navare, * 9. oktober 1757, Versailles, † 6. november 1836, Gorica.
Poglej Bourboni in Karel X. Francoski
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Bourboni in Knez
Kraljevina dveh Sicilij
Kraljevina dveh Sicilij je bila država, ki je zavzemala današnjo južno Italijo od leta 1816 do leta 1861.
Poglej Bourboni in Kraljevina dveh Sicilij
Kraljevina Sardinija
Zemljevid Piemontsko-sardinskega kraljestva Kraljevina Sardinija je vladala na istoimenskem otoku od leta 1297 do leta 1861, ko je skupaj z ostalimi deli Italije postala Kraljevina Italija.
Poglej Bourboni in Kraljevina Sardinija
Ludvik IX. Francoski
Ludvik IX., splošno znan kot sveti Ludvik ali Ludvik sveti, je bil od leta 1226 do 1270 francoski kralj in najslavnejši med Kapetingi, * 25. april 1214, † 25. avgust 1270.
Poglej Bourboni in Ludvik IX. Francoski
Ludvik XIII. Francoski
Ludvik XIII., kralj Francije in Navarre, * 27. september 1601, Fontainebleau, † 14. maj 1643, Saint-Germain-en-Laye.
Poglej Bourboni in Ludvik XIII. Francoski
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Poglej Bourboni in Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XV. Francoski
Ludvik XV., francoski kralj, * 15. februar 1710, Versailles, Francija, † 10. maj 1774, Versailles.
Poglej Bourboni in Ludvik XV. Francoski
Ludvik XVI. Francoski
Ludvik XVI. (rojen kot Louis-Auguste; posmehljivo imenovan tudi Ludvik Zadnji), kralj Francije in Navare iz družine Bourbonov, * 23. avgust 1754, Versailles, Francija, † 21. januar 1793, Pariz.
Poglej Bourboni in Ludvik XVI. Francoski
Ludvik XVII. Francoski
Ludvik XVII. (rojen kot Louis-Charles), francoski prestolonaslednik iz družine Bourbonov, * 27. marec 1785, Versailles, Francija, † 8. junij 1795, Pariz.
Poglej Bourboni in Ludvik XVII. Francoski
Ludvik-Filip I. Francoski
Ludvik Filip I., francoski kralj od leta 1830 do leta 1848, * 6. oktober 1773, Pariz † 26. avgust 1850, Claremont Ludvik Filip se je rodil 6.
Poglej Bourboni in Ludvik-Filip I. Francoski
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Bourboni in Napoleon Bonaparte
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Bourboni in Neapeljsko kraljestvo
Nova Gorica
Nova Gorica je mlado, z okoli 13.000 prebivalci (2022) trinajsto največje mesto v Sloveniji in regionalno središče Goriške statistične regije oziroma severne Primorske.
Poglej Bourboni in Nova Gorica
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Bourboni in Papež
Papež Pavel III.
Papež Pavel III. (rojen kot Alessandro Farnese), italijanski kardinal, škof in papež, * 29. februar 1468, Canino (Lacij, Papeška država; danes: Italija), † 10. november 1549, Rim (Papeška država; danes: Italija).
Poglej Bourboni in Papež Pavel III.
Parma
Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente.
Poglej Bourboni in Parma
Seznam francoskih kraljev
Seznam francoskih kraljev zajema kralje in cesarje, ki so vladali Franciji od srednjega veka do leta 1848.
Poglej Bourboni in Seznam francoskih kraljev
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Poglej Bourboni in Vojvoda
1272
1272 (MCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Bourboni in 1272
1328
1328 (MCCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Bourboni in 1328
1537
1537 (MDXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Bourboni in 1537
1545
1545 (MDXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Bourboni in 1545
1589
1589 (MDLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Bourboni in 1589
1610
1610 (MDCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Bourboni in 1610
1643
1643 (MDCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Bourboni in 1643
1700
1700 (MDCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je pričelo na ponedeljek.
Poglej Bourboni in 1700
1715
1715 (MDCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Bourboni in 1715
1723
1723 (MDCCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Bourboni in 1723
1724
1724 (MDCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Bourboni in 1724
1731
1731 (MDCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Bourboni in 1731
1746
1746 (MDCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Bourboni in 1746
1748
1748 (MDCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Bourboni in 1748
1759
1759 (MDCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Bourboni in 1759
1774
1774 (MDCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Bourboni in 1774
1788
1788 (MDCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Bourboni in 1788
1793
1793 (MDCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Bourboni in 1793
1795
1795 (MDCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Bourboni in 1795
1808
1808 (MDCCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Bourboni in 1808
1813
1813 (MDCCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Bourboni in 1813
1814
1814 (MDCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Bourboni in 1814
1818
1818 (MDCCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Bourboni in 1818
1824
1824 (MDCCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Bourboni in 1824
1825
1825 (MDCCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Bourboni in 1825
1830
1830 (MDCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Bourboni in 1830
1833
1833 (MDCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Bourboni in 1833
1836
1836 (MDCCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Bourboni in 1836
1847
1847 (MDCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Bourboni in 1847
1860
1860 (MDCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Bourboni in 1860
1868
1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Bourboni in 1868
1875
1875 (MDCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Bourboni in 1875
1885
1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Bourboni in 1885
1886
1886 (MDCCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Bourboni in 1886
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Bourboni in 1931
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Bourboni in 1975
1977
1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Bourboni in 1977
Glej tudi
Francoske kraljevske družine
Prav tako znan kot Burboni, Hiša Bourbon-Parma.