Kazalo
70 odnosi: Absolutizem, Ameriška vojna za neodvisnost, Aristokracija, Bastilja, Bourboni, De iure - de facto, Fevdalizem, Franc I. Štefan Lotarinški, Francija, Francoska prva republika, Francoska revolucija, Generalni stanovi, Giljotina, Južna Nizozemska, Knez, Koblenz, Leopold II., Leopold II. Habsburško-Lotarinški, Ludvik, Ludvik Jožef, dofen Francije, Ludvik XV. Francoski, Ludvik XVII. Francoski, Marija Antoaneta, Marija Terezija, Monarhija, Pariz, Poljska, Rabelj, Reims, Saška, Seznam francoskih kraljev, Sveto rimsko cesarstvo, Versailles, 10. avgust, 10. maj, 11. december, 11. junij, 13. marec, 14. julij, 16. maj, 1729, 1731, 1754, 1755, 1761, 1765, 1767, 1770, 1774, 1775, ... Razširi indeks (20 več) »
Absolutizem
Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Absolutizem
Ameriška vojna za neodvisnost
Ameriška osamosvojitvena vojna (tudi ameriška revolucijska vojna) je oznaka za vojaški del ameriške revolucije.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Ameriška vojna za neodvisnost
Aristokracija
Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Aristokracija
Bastilja
Padec Bastilje Bastilja je bila trdnjava v Parizu, v kateri se je nahajal zapor.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Bastilja
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Bourboni
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in De iure - de facto
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Fevdalizem
Franc I. Štefan Lotarinški
Franc I. Štefan Lotarinški, lorenski (1729–1735) in toskanski vojvoda (1737–1765), rimsko-nemški cesar (1745), * 8. december 1708 Nancy (Francija), † 18. avgust 1765 Innsbruck (Tirolska).
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Franc I. Štefan Lotarinški
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Francija
Francoska prva republika
Francoska prva republika je bila razglašena 21. septembra 1792 kot rezultat francoske revolucije in ukinitve monarhije.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Francoska prva republika
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Francoska revolucija
Generalni stanovi
Otvoritev zadnjega zasedanja francoskih generalnih stanov v Versaillesu, 5. maj 1789 Generalni stanovi ali tudi splošni stanovi (francosko États généraux) je bila v Franciji starega režima zakonodajna skupščina vseh stanov kraljestva.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Generalni stanovi
Giljotina
Giljotina (v slovenščini so jo nekoč poskusili prevesti kot glavosečnica) je naprava za obglavljanje, ki so jo uporabljali še posebej v času francoske revolucije, ko je vladal Maximilien Robespierre (pred časom vladanja Napoleona).
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Giljotina
Južna Nizozemska
Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Južna Nizozemska
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Knez
Koblenz
Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Koblenz
Leopold II.
Leopold II. je ime več vladarjev.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Leopold II.
Leopold II. Habsburško-Lotarinški
Leopold II., rojen kot Peter Leopold Jožef, toskanski vojvoda in rimsko-nemški cesar, * 5. maj 1747, Dunaj, † 1. marec 1792, Dunaj.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Leopold II. Habsburško-Lotarinški
Ludvik
Ludvik je moško osebno ime, ki izhaja iz (staro)germnskega imena Lodowicus.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Ludvik
Ludvik Jožef, dofen Francije
Ludvik Jožef Francoski (polno ime Louis Joseph Xavier François), * 22. oktober 1781, † 4. junij 1789.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Ludvik Jožef, dofen Francije
Ludvik XV. Francoski
Ludvik XV., francoski kralj, * 15. februar 1710, Versailles, Francija, † 10. maj 1774, Versailles.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Ludvik XV. Francoski
Ludvik XVII. Francoski
Ludvik XVII. (rojen kot Louis-Charles), francoski prestolonaslednik iz družine Bourbonov, * 27. marec 1785, Versailles, Francija, † 8. junij 1795, Pariz.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Ludvik XVII. Francoski
Marija Antoaneta
Marija Antoaneta, Marija Antonija Jožefa Ivana Habsburško-Lotarinška, * 2. november 1755, Dunaj, † 16. oktober 1793, Pariz.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Marija Antoaneta
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Marija Terezija
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Monarhija
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Pariz
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Poljska
Rabelj
Rabelj ( ) je naselje blizu Trbiža v Italiji, na meji med Italijo in Slovenijo.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Rabelj
Reims
Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Reims
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Saška
Seznam francoskih kraljev
Seznam francoskih kraljev zajema kralje in cesarje, ki so vladali Franciji od srednjega veka do leta 1848.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Seznam francoskih kraljev
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Sveto rimsko cesarstvo
Versailles
Funtana, Versajska palača Oranžerija, Versajska palača Versailles je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Yvelines.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in Versailles
10. avgust
10.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 10. avgust
10. maj
10.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 10. maj
11. december
11.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 11. december
11. junij
11.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 11. junij
13. marec
13.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 13. marec
14. julij
14.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 14. julij
16. maj
16.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 16. maj
1729
1729 (MDCCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 1729
1731
1731 (MDCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 1731
1754
1754 (MDCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 1754
1755
1755 (MDCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 1755
1761
1761 (MDCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 1761
1765
1765 (MDCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 1765
1767
1767 (MDCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 1767
1770
1770 (MDCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 1770
1774
1774 (MDCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 1774
1775
1775 (MDCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 1775
1778
1778 (MDCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 1778
1781
1781 (MDCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 1781
1785
1785 (MDCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 1785
1786
1786 (MDCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 1786
1787
1787 (MDCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 1787
1789
1789 (MDCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 1789
1791
1791 (MDCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 1791
1792
1792 (MDCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 1792
1793
1793 (MDCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 1793
1795
1795 (MDCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 1795
1851
1851 (MDCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 1851
20. april
20.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 20. april
20. december
20.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 20. december
21. januar
21.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 21. januar
21. junij
21.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 21. junij
21. september
21.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 21. september
23. avgust
23.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 23. avgust
25. julij
25.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 25. julij
27. avgust
27.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 27. avgust
5. oktober
5.
Poglej Ludvik XVI. Francoski in 5. oktober
Prav tako znan kot Ludvik XVI Francoski, Ludvik XVI., Ludvik Zadnji.