Kazalo
53 odnosi: Absolutizem, Švedska, Bastilja, Beletrina, Buržoazija, Cankarjeva založba, Cerkev (organizacija), Cerkev (zgradba), Defenestracija, Deklaracija o pravicah človeka in državljana, Demokracija, Državljanstvo, Fevdalizem, Francija, Francoski direktorij, Generalni stanovi, Gospodarstvo, Habsburška monarhija, Jakobinska diktatura, Kapitalizem, Koledar francoske revolucije, Kralj, Kraljevina Sardinija, Liberté, égalité, fraternité, Ludvik XVI. Francoski, Maximilien Robespierre, Nabor, Nacionalizem, Napoleon Bonaparte, Napoleonske vojne, Nizozemska, Oblast, Papeška država, Parlamentarna demokracija, Plemstvo, Portugalska, Prusija, Razsvetljenstvo, Republika, Smrt, Socialna moč, Svoboda govora, Tisk, Ustava, Ustavna monarhija, Zakon, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zgodovina, Zgodovina Francije, 1789, ... Razširi indeks (3 več) »
- Demokratizacija
Absolutizem
Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.
Poglej Francoska revolucija in Absolutizem
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Francoska revolucija in Švedska
Bastilja
Padec Bastilje Bastilja je bila trdnjava v Parizu, v kateri se je nahajal zapor.
Poglej Francoska revolucija in Bastilja
Beletrina
Beletrina, zavod za založniško dejavnost je slovenska knjižna založba s sedežem v Ljubljani, ustanovljena leta 1996 kot Študentska založba Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, Zavod za založniško dejavnost.
Poglej Francoska revolucija in Beletrina
Buržoazija
V kapitalističnem načinu produkcije je buržoazíja (tudi buržuazíja) razred, ki ima nadzor nad družbenimi produkcijskimi sredstvi.
Poglej Francoska revolucija in Buržoazija
Cankarjeva založba
Logotip Cankarjeve založbe Cankarjeva založba (kratica CZ) je založniško podjetje v Ljubljani.
Poglej Francoska revolucija in Cankarjeva založba
Cerkev (organizacija)
Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.
Poglej Francoska revolucija in Cerkev (organizacija)
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Francoska revolucija in Cerkev (zgradba)
Defenestracija
Praška defenestracija (1618) Defenestracija je dejanje metanja skozi oz.
Poglej Francoska revolucija in Defenestracija
Deklaracija o pravicah človeka in državljana
Upodobitev Deklaracije o pravicah človeka in državljana spominja na deset zapovedi Deklaracija o pravicah človeka in državljana (francosko: La Déclaration des droits de l'Homme et du citoyen) je eden ključnih dokumentov francoske revolucije.
Poglej Francoska revolucija in Deklaracija o pravicah človeka in državljana
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Poglej Francoska revolucija in Demokracija
Državljanstvo
jugoslovanskem državljanstvu iz leta 1930 Državljanstvo označuje članstvo v politični skupini (prvotno mestu, a danes državi), na katerega je vezan sistem pravic in dolžnosti, ki morajo biti spoštovane tako s strani države kot državljana, drugače lahko privede tudi do različnih pravnih posledic.
Poglej Francoska revolucija in Državljanstvo
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Francoska revolucija in Fevdalizem
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Francoska revolucija in Francija
Francoski direktorij
Francoski direktorij, splošno znan kot »direktorij« je imel v Franciji izvršno oblast od 2.
Poglej Francoska revolucija in Francoski direktorij
Generalni stanovi
Otvoritev zadnjega zasedanja francoskih generalnih stanov v Versaillesu, 5. maj 1789 Generalni stanovi ali tudi splošni stanovi (francosko États généraux) je bila v Franciji starega režima zakonodajna skupščina vseh stanov kraljestva.
Poglej Francoska revolucija in Generalni stanovi
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Poglej Francoska revolucija in Gospodarstvo
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Francoska revolucija in Habsburška monarhija
Jakobinska diktatura
Jakobinska diktatura je najbolj nasilno obdobje francoske revolucije, ki je trajalo od aprila 1793 do junija 1794.
Poglej Francoska revolucija in Jakobinska diktatura
Kapitalizem
Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.
Poglej Francoska revolucija in Kapitalizem
Koledar francoske revolucije
Koledar francoske revolucije, kot ga je narisal Philibert Louis Debucourt Koledar francoske revolucije (tudi Francoski republikanski koledar, Republikanski koledar, Revolucionarni koledar,...) je bil koledar, predlagan med francosko revolucijo.
Poglej Francoska revolucija in Koledar francoske revolucije
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Francoska revolucija in Kralj
Kraljevina Sardinija
Zemljevid Piemontsko-sardinskega kraljestva Kraljevina Sardinija je vladala na istoimenskem otoku od leta 1297 do leta 1861, ko je skupaj z ostalimi deli Italije postala Kraljevina Italija.
Poglej Francoska revolucija in Kraljevina Sardinija
Liberté, égalité, fraternité
Liberté, égalité, fraternité (francosko za »svobodo, enakost, bratstvo«) je moto Francije in Republike Haiti.
Poglej Francoska revolucija in Liberté, égalité, fraternité
Ludvik XVI. Francoski
Ludvik XVI. (rojen kot Louis-Auguste; posmehljivo imenovan tudi Ludvik Zadnji), kralj Francije in Navare iz družine Bourbonov, * 23. avgust 1754, Versailles, Francija, † 21. januar 1793, Pariz.
Poglej Francoska revolucija in Ludvik XVI. Francoski
Maximilien Robespierre
Maximilien François Marie Isidore de Robespierre, francoski filozof, politik in pravnik, * 6. maj 1758, Arras, Grofija Artois, Francija, † 28. julij 1794, Pariz, Francija.
Poglej Francoska revolucija in Maximilien Robespierre
Nabor
Nabor je način za ugotovitev sposobnosti za vojaško službo.
Poglej Francoska revolucija in Nabor
Nacionalizem
Nacionalizem je ideologija in gibanje, ki se zavzema za interese naroda z namenom pridobitja in ohranjanja suverenosti (samouprave) nad svojo domovino.
Poglej Francoska revolucija in Nacionalizem
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Francoska revolucija in Napoleon Bonaparte
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Napoleonske vojne
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Francoska revolucija in Nizozemska
Oblast
Oblast je možnost in pravica do ukazovanja drugim ljudem; je tudi oznaka za osebe ali organe, ki so nosilci te možnosti oziroma pravice.
Poglej Francoska revolucija in Oblast
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Francoska revolucija in Papeška država
Parlamentarna demokracija
Parlamentarna demokracija je politični sistem, ki temelji na načelu delitve oblasti - zakonodajne, izvršilne in sodne.
Poglej Francoska revolucija in Parlamentarna demokracija
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Francoska revolucija in Plemstvo
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Francoska revolucija in Portugalska
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Francoska revolucija in Prusija
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Poglej Francoska revolucija in Razsvetljenstvo
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Poglej Francoska revolucija in Republika
Smrt
Človeška lobanja se pogosto uporablja kot simbol smrti Smrt je nepovratno prenehanje bioloških procesov, ki vzdržujejo organizem pri življenju, torej konec življenja.
Poglej Francoska revolucija in Smrt
Socialna moč
Obstajajo čustvene motnje, ki vplivajo na tiste, ki izvajajo moč v kateri koli obliki, med katerimi izstopajo hubrisov sindrom, megalomanija, hamartija ali narcizem. Socialna moč je sposobnost vplivanja ene osebe ali organizacijske skupine na drugo, tako da storijo nekaj, česar sicer ne bi.
Poglej Francoska revolucija in Socialna moč
Svoboda govora
website.
Poglej Francoska revolucija in Svoboda govora
Tisk
Tiskarski stroj za tisk časopisov thumb Tísk oziroma tískanje je postopek v tiskarstvu, pri katerem gre za mehansko razmnoževanje slik in besedil.
Poglej Francoska revolucija in Tisk
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Poglej Francoska revolucija in Ustava
Ustavna monarhija
Današnje ustavne monarhije; države, ki imajo vzporedni parlamentarni sistem so obarvane rdeče, druge pa vijolično Ustavna monarhija je državna ureditev, v kateri je državni voditelj monarh, njegova politična moč pa je omejena z določili ustave (po čemer se loči od absolutne monarhije).
Poglej Francoska revolucija in Ustavna monarhija
Zakon
Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).
Poglej Francoska revolucija in Zakon
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Francoska revolucija in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Francoska revolucija in Zgodovina
Zgodovina Francije
Zgodovina Francije obravnava zgodovinski pregled dogajanja na ozemlju današnje celinske Francije.
Poglej Francoska revolucija in Zgodovina Francije
1789
1789 (MDCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Francoska revolucija in 1789
1799
1799 (MDCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Francoska revolucija in 1799
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Francoska revolucija in 19. stoletje
26. avgust
26.
Poglej Francoska revolucija in 26. avgust