Kazalo
32 odnosi: Alegorija, Apolon, Arheologija, Arhivistika, Diplomatika, Družba, Družboslovje, Egiptologija, Epigrafika, Filozofija, Gospodarstvo, Heraldika, Insigniologija, Interdisciplinarnost, Klio, Kronologija, Muza, Numizmatika, Paleografija, Paleontologija, Periodizacija zgodovine, Politika, Pomožne zgodovinske vede, Prostor, Seznam slovenskih zgodovinarjev, Sfragistika, Toponomastika, Veda, Vojaška zgodovina, Zgodovina Slovenije, Zgodovinar, Zgodovinski viri.
- Humanistika
Alegorija
Alegorija je lik (in tudi literarno delo), pri kateri je abstraktni svet predstavljen s konkretnim v čutno dojemljivi podobi.
Poglej Zgodovina in Alegorija
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Zgodovina in Apolon
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Zgodovina in Arheologija
Arhivistika
Arhivistika je pomožna zgodovinska veda, ki deluje na področju varovanja arhivskega gradiva.
Poglej Zgodovina in Arhivistika
Diplomatika
Diplomátika je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje listine.
Poglej Zgodovina in Diplomatika
Družba
Družba je velika množica različnih družbenih skupin.
Poglej Zgodovina in Družba
Družboslovje
Družboslovje (tudi družboslovne vede) razlaga pojave zgodovinsko-družbenega življenja človeka (država, pravo, gospodarstvo, jezik, religija, umetnost ipd.). Družboslovje je pogosto omenjano kot nasprotje naravoslovja.
Poglej Zgodovina in Družboslovje
Egiptologija
Egiptologija je v prvi vrsti jezikoslovna veda, ki proučuje tudi materialno in duhovno kulturo starih Egipčanov.
Poglej Zgodovina in Egiptologija
Epigrafika
Epigráfika je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje napise na različnih materialih kot so les, kamen, steklo, marmor, kovine, usnje, itd...
Poglej Zgodovina in Epigrafika
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Zgodovina in Filozofija
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Poglej Zgodovina in Gospodarstvo
Heraldika
thumb Heráldika (ali grboslovje) je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje grbe.
Poglej Zgodovina in Heraldika
Insigniologija
Insigniologija je pomožna zgodovinska veda, ki se ukvarja s preučevanjem znamenj oblasti (krona, žezlo...). Kategorija:Zgodovinske vede *.
Poglej Zgodovina in Insigniologija
Interdisciplinarnost
Interdisciplinarnost je tip akademskega sodelovanja, pri katerem specialisti iz različnih akademskih disciplin delajo k skupnim ciljem.
Poglej Zgodovina in Interdisciplinarnost
Klio
Klio Klio (starogrško: Kleió) je bila muza zgodovine v grški mitologiji.
Poglej Zgodovina in Klio
Kronologija
Kronologíja je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje dogodke v času, predvsem s poudarkom razvrščanja zgodovinskih dogodkov v časovni trak in primerjanje istih dogodkov na podlagi različnih koledarjev oz.
Poglej Zgodovina in Kronologija
Muza
''Invokacija muze'', William-Adolphe Bouguereau Muze (starogrško Μοῦσαι) so bile v grški mitologii boginje umetnosti in znanosti.
Poglej Zgodovina in Muza
Numizmatika
Numizmátika je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje novce oziroma denar in zbirateljski konjiček, ki se ukvarja z zbiranjem in preučevanjem kovancev in bankovcev.
Poglej Zgodovina in Numizmatika
Paleografija
Paleografíja (grško palaios star, graphe pisava) je pomožna zgodovinska veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja in širjenja vrst pisav.
Poglej Zgodovina in Paleografija
Paleontologija
Ene najpomembnejših sledi v preteklost so fosili. Paleontologíja (grško παλαιός: palaoós - star, nekdanji, starodaven + ὄν: ón, óntos - bitje + λόγος: lógos - beseda, govor, pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda + pripona ια) je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji.
Poglej Zgodovina in Paleontologija
Periodizacija zgodovine
Periodizacija zgodovine pomeni delitev zgodovinskega dogajanja v posamezna zgodovinska obdobja.
Poglej Zgodovina in Periodizacija zgodovine
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Zgodovina in Politika
Pomožne zgodovinske vede
Pomožne zgodovinske vede so sestavni del zgodovinopisja kot samostojne znanosti.
Poglej Zgodovina in Pomožne zgodovinske vede
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Zgodovina in Prostor
Seznam slovenskih zgodovinarjev
Seznam slovenskih zgodovinarjev (vključuje arhiviste/arhivarje in muzeologe ter deloma zgodovinarje lastnih strok, pa tudi znanosti in tehnike).
Poglej Zgodovina in Seznam slovenskih zgodovinarjev
Sfragistika
Sfragístika (iz grškega korena sphragis, pečat) je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje pečate, še posebej tiste na listinah.
Poglej Zgodovina in Sfragistika
Toponomastika
Toponomástika (ali tudi toponímika) (grško topos - kraj + ounouma - ime) je taksonomska pomožna zgodovinska, geografska in jezikoslovna znanstvena veda, ki preučuje izvor in pomen krajevnih imen (toponimov).
Poglej Zgodovina in Toponomastika
Veda
Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.
Poglej Zgodovina in Veda
Vojaška zgodovina
Vojaška zgodovina je interdisciplinarna veda, ki združuje področji zgodovine in obramboslovja.
Poglej Zgodovina in Vojaška zgodovina
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Zgodovina in Zgodovina Slovenije
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej Zgodovina in Zgodovinar
Zgodovinski viri
Bele IV. primer pisnega vira Zgodovinski viri so sledovi človeškega življenja in delovanja v preteklosti, ki jih glede na njihove značilnosti razdelimo na.
Poglej Zgodovina in Zgodovinski viri
Glej tudi
Humanistika
Prav tako znan kot Historiografija, Preteklost, Zgodovino, Zgodovinopisje.