Kazalo
19 odnosi: Arhitektura, Benediktinci, Družba Jezusova, Epigrafika, Faksimile, Firence, Grščina, Književnost, Latinica, Oxford, Pariz, Pisava, Pomožne zgodovinske vede, Pravo, Rokopis, Tisk, Umetnost, Vatikan, Zgodovina.
- Pisanje
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Paleografija in Arhitektura
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Paleografija in Benediktinci
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Paleografija in Družba Jezusova
Epigrafika
Epigráfika je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje napise na različnih materialih kot so les, kamen, steklo, marmor, kovine, usnje, itd...
Poglej Paleografija in Epigrafika
Faksimile
''Brižinski spomeniki'' Faksimile (lat. fac – napravi, velelnik glagola facere in simile – podobno) je kopija ali reprodukcija dokumenta, rokopisa, originalne grafike, knjige, tudi plastike in podobnih dokumentov zgodovinske vrednosti, ki je viru čim bolj podobna.
Poglej Paleografija in Faksimile
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Paleografija in Firence
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Paleografija in Grščina
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Paleografija in Književnost
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Paleografija in Latinica
Oxford
Oxford (/ ɒksfərd /) je mesto v regiji Jugovzhodna Anglija in mestna občina Oxfordshira.
Poglej Paleografija in Oxford
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Paleografija in Pariz
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Poglej Paleografija in Pisava
Pomožne zgodovinske vede
Pomožne zgodovinske vede so sestavni del zgodovinopisja kot samostojne znanosti.
Poglej Paleografija in Pomožne zgodovinske vede
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Paleografija in Pravo
Rokopis
Supraseljski kodeks iz konca 10. stoletja, hrani Narodna in univerzitetna knjižnica Rokopis ima v slovenščini več pomenov.
Poglej Paleografija in Rokopis
Tisk
Tiskarski stroj za tisk časopisov thumb Tísk oziroma tískanje je postopek v tiskarstvu, pri katerem gre za mehansko razmnoževanje slik in besedil.
Poglej Paleografija in Tisk
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Paleografija in Umetnost
Vatikan
Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.
Poglej Paleografija in Vatikan
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Paleografija in Zgodovina