Kazalo
87 odnosi: Abdžad, Abeceda, Abugida, Algebra, Ameriški staroselci, Arabska abeceda, Arhiv, ASCII, Avtomobil, Avtor, Azija, Beseda, Besedilo, Braillova pisava, Bustrofedon, Cirilica, Daljni vzhod, Definicija, Devanagari, Država, Egipt, Feničani, Fonem, Geslo, Giz, Glas, Glasba, Grafem, Grafologija, Grška abeceda, Grki, Hangul, Hebrejska abeceda, Hieroglif, Hiragana, Ideogram, Ime, Ind, Informacijski sistem, Japonci, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jezikoslovec, Katakana, Kitajska, Kitajska pisava, Klinopis, Knjiga, Kodeks, Komuniciranje, Kriptografija, ... Razširi indeks (37 več) »
- Pisanje
- Pisave
- Tipografija
Abdžad
Arabski abdžad, najbolj razširjen in najbolj poznan abdžad. Hebrejski abdžad, eden izmed petih abdžadov, ki se še uporabljajo v vsakdanjem življenju. Abdžad (abd͡ʒad; أبجد v arabščini, אבּג'ד v hebrejščini, angleško abjad) ali soglasniška abeceda je vrsta pisanja govora, ko vsak znak predstavlja en glas, v veliki večini soglasnik, samoglasnike pa je potrebno ugotoviti, saj običajno niso zapisani.
Poglej Pisava in Abdžad
Abeceda
Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).
Poglej Pisava in Abeceda
Abugida
kanadske zlogovne pisave, abugide, ki so jo razvili krščanski misijonarji za jezike kanadskih staroselcev Abugída ali zlogóvna abecéda (syllabic alphabet) označuje segmentirano pisavo, ki vsebuje grafeme za samoglasnike in soglasnike in imajo grafemi za soglasnike vključen privzeti samoglasnik.
Poglej Pisava in Abugida
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Poglej Pisava in Algebra
Ameriški staroselci
Sujev Amêriški starosélci oziroma Indijánci je naziv za vsa ljudstva, ki so naseljevala Ameriko pred prihodom evropskih kolonizatorjev.
Poglej Pisava in Ameriški staroselci
Arabska abeceda
Arabska abeceda (الأَبْجَدِيَّة العَرَبِيَّة ali الحُرُوف العَرَبِيَّة) ali Arabsko abdžad, je pisava, s katero se zapisuje arabščina; zaradi zgodovinskega vpliva Arabcev pa tudi marsikateri jezik, zlasti muslimanskih narodov, npr.
Poglej Pisava in Arabska abeceda
Arhiv
Arhív (grško arcehion, latinsko archivum) lahko označuje.
Poglej Pisava in Arhiv
ASCII
ASCII (kratica za angleško American Standard Code for Information Interchange), ameriški standardni nabor za izmenjavo informacij je 7-bitni nabor znakov; obsega 27.
Poglej Pisava in ASCII
Avtomobil
Rimac Nevera superšportni električni avtomobil Avtomobíl, pogovorno tudi avto, je cestno vozilo z lastnim pogonom, običajno s štirimi kolesi na dveh oseh.
Poglej Pisava in Avtomobil
Avtor
Avtor je oseba, ki je izvorno napisala ali izdelala določeno delo in ga ni le prepisala ali razmnožila.
Poglej Pisava in Avtor
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Pisava in Azija
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Pisava in Beseda
Besedilo
Besedilo je po slovarja slovenskega knjižnega jezika z določenimi besedami izražena misel, vendar vsako besedno sporočilo še ni besedilo.
Poglej Pisava in Besedilo
Braillova pisava
''Braillova celica'' Braillova pisava (poslovenjeno Brajeva pisava ali brajica) je posebna pisava, ki omogoča slepim, da berejo in pišejo.
Poglej Pisava in Braillova pisava
Bustrofedon
Napis v načinu bustrofedon, Kreta, 5. stoletje pr. n. št. Bustrofédon je izraz, ki označuje način pisanja, pri katerem se smer pisanja v vsaki naslednji vrstici obrne: če je prva vrstica pisana od leve proti desni, je druga od desne proti levi, tretja spet od leve proti desni in tako naprej.
Poglej Pisava in Bustrofedon
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Pisava in Cirilica
Daljni vzhod
Ozemlja, ki jih tradicionalno označujemo kot Daljni vzhod Daljni vzhod je v zahodnem svetu priljubljeno skupno ime za države in druga ozemlja v Vzhodni Aziji.
Poglej Pisava in Daljni vzhod
Definicija
Definicija je izjava, ki razlaga pomen besede ali besedne zveze.
Poglej Pisava in Definicija
Devanagari
Devanagari ali devanāgarī (देवनागरी,, sanskrtska izgovarjava), imenovana tudi nāgarī,Kathleen Kuiper (2010), The Culture of India, New York: The Rosen Publishing Group,, str.
Poglej Pisava in Devanagari
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Pisava in Država
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Pisava in Egipt
Feničani
Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.
Poglej Pisava in Feničani
Fonem
Glásnik ali foném (phōnēma – glas, z glasom izrečen) je najmanjša glasovna enota, s katero govorci določenega jezika razlikujejo pomen besed.
Poglej Pisava in Fonem
Geslo
Geslo je lahko.
Poglej Pisava in Geslo
Giz
Gíz (ግዕዝ) je starodavni etiopski semitski jezik, ki ga uporablja le še etiopska tevahedska pravoslavna cerkev in izraelska manjšina v Etiopiji za svete knjige in bogoslužje.
Poglej Pisava in Giz
Glas
Glás je lahko.
Poglej Pisava in Glas
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Pisava in Glasba
Grafem
Grafém je najmanjša teoretična enota pisave, ki odgovarja najmanjši glasovni enoti: je torej fonem pri abecednih pisavah, zlog pri zlogovnih pisavah, morfem pri logografskih pisavah.
Poglej Pisava in Grafem
Grafologija
Grafologija je veda, ki analizira in preučuje človeško pisavo v povezavi z njenimi psihološkimi značilnostmi.
Poglej Pisava in Grafologija
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Poglej Pisava in Grška abeceda
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Pisava in Grki
Hangul
Hangul (korejsko: 한글 Hangeul/Han'gŭl, Chosongul, 조선글 Chosŏn'gŭl/Joseongeul - v Severni Koreji) je izvirna abeceda korejskega jezika, ki je nastala v sredini 15.
Poglej Pisava in Hangul
Hebrejska abeceda
Hebrejska abeceda (izvirno) je pisava, s katero se običajno zapisuje hebrejski jezik, pa tudi druge jezike, ki so jih govorili ali jih še govorijo Judje, npr.: aramejski jezik, jidiš ipd.
Poglej Pisava in Hebrejska abeceda
Hieroglif
Hieroglifi na egipčanski nagrobni plošči (Ashmolov muzej, Oxford). Hieroglífi so pisava, ki so jo uporabljali v starem Egiptu.
Poglej Pisava in Hieroglif
Hiragana
Hiragana je japonska zlogovna pisava.
Poglej Pisava in Hiragana
Ideogram
Ideogram (grško.
Poglej Pisava in Ideogram
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Poglej Pisava in Ime
Ind
Ind, ki se imenuje tudi reka Sindu, ali Abāsīn v Kiber Pakhtunkhvi, je ena izmed najdaljših rek v Aziji.
Poglej Pisava in Ind
Informacijski sistem
Sistem je katerakoli skupina komponent (funkcij, ljudi, aktivnosti, dogodkov, itd.), ki so v medsebojni interakciji/ relaciji za doseganje predhodno definiranih ciljev (ciljna usmerjenost).
Poglej Pisava in Informacijski sistem
Japonci
Japonci Japonci so izoliran narod, ki živi večinoma na območju današnje Japonske.
Poglej Pisava in Japonci
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Pisava in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jezikoslovec
Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).
Poglej Pisava in Jezikoslovec
Katakana
Katakana je japonska zlogovna pisava.
Poglej Pisava in Katakana
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Pisava in Kitajska
Kitajska pisava
Kitajska pisava (poenostavljeno 汉字, tradicionalno 漢字, kitajsko hanzi, korejsko handža, japonsko kandži) je sistem pisanja, ki ga uporabljajo na Kitajskem. Kitajsko pisavo sestavljajo logogrami, se pravi, da vsaka pismenka opisuje neko besedo ali nek sestavni del pomena. Pisavo so prevzeli tudi drugi vzhodnoazijski narodi.
Poglej Pisava in Kitajska pisava
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Pisava in Klinopis
Knjiga
Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Poglej Pisava in Knjiga
Kodeks
Prva stran, Codex Argenteus Kodeks (iz latinščine codex; slovensko blok lesa oz. knjiga; mn. codices) je ročnopisana knjiga, ki je nastala v času med pozno antiko do novega veka.
Poglej Pisava in Kodeks
Komuniciranje
Komunicíranje je sporazumevanje, občevanje, sistem izmenjevanja simbolov ali informacij med informacijskim virom in sprejemnikom.
Poglej Pisava in Komuniciranje
Kriptografija
2. svetovni vojni, je za zaščito občutjivih sporočil in zvez uporabljal zapleteno šifriranje. Kriptografíja (grško kryptós - skrit in gráphein - pisati) je veda o matematičnih tehnikah za dosego informacijske varnosti, kot je zaupnost, celovitost podatkov, overjanje identitete in podatkov.
Poglej Pisava in Kriptografija
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Pisava in Kultura
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Pisava in Latinica
Ljudstvo
Ljudstvo (tudi rodovno-plemenska skupnost; slabšalno pleme) je etnična skupina na višji ravni družboekonomskega razvoja; ko se prične sorodstvena povezanost nadomeščati z ozemeljsko pripadnostjo.
Poglej Pisava in Ljudstvo
Ločilo
Ločílo (tudi interpúnkcija) je znak v besedilu, ki ni črka, številka ali simbol.
Poglej Pisava in Ločilo
Logografska pisava
Najstarejša oblika pisave je bila logografija ali izražanje s podobami, ki so pomenile besede.
Poglej Pisava in Logografska pisava
Mednarodne pomorske signalne zastave
Mednarodne pomorske signalne zastave (tudi mednarodni signalni kodeks) je sistem predstavitve posameznih črk latinske abecede s zastavicami, s katerim se na daljavo sporazumevajo plovila.
Poglej Pisava in Mednarodne pomorske signalne zastave
Minus
Mínus (−) je v matematiki znak za odštevanje.
Poglej Pisava in Minus
Morsejeva abeceda
Morsejeva abeceda je kodiranje črk, številk in ločil s pomočjo kombinacije dolgih in kratkih znakov.
Poglej Pisava in Morsejeva abeceda
Narod
Národ je sociološki izraz, s katerim označimo skupino ljudi, ki ima skupno identiteteto, občutek pripadnosti.
Poglej Pisava in Narod
Nota
right Nota (lat. nota.
Poglej Pisava in Nota
Oglaševanje
Oglas na jadrnici Oglaševánje je plačana oblika tržnega komuniciranja, del tržno komunikacijskega spleta, ki pa je del marketinga.
Poglej Pisava in Oglaševanje
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Pisava in Oko
Orodje
Železniškem muzeju Slovenskih železnic Oródje je lahko preprosta naprava, ki zagotavlja mehansko korist pri opravljanju fizičnega dela.
Poglej Pisava in Orodje
Papir
srednjem veku konoplje Papír je ploskovni material, sestavljen pretežno iz prepleta vlaknin, na katerega se zapisujejo znaki (črke in/ali črte), simboli...
Poglej Pisava in Papir
Pleme
Ottawi, Kanada Plême je skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, preteklost, skupen jezik; večinoma tudi skupni običaji.
Poglej Pisava in Pleme
Podatek
Podátek je trditev sprejeta kot nominalna vrednost.
Poglej Pisava in Podatek
Pomorstvo
Pomorstvo (s tujko navtika) je dejavnost povezana s plovbo po morju in izkoriščanje morskega bogastva, oziroma dejavnost v zvezi z določanjem položaja ladje in njenim vodenjem.
Poglej Pisava in Pomorstvo
Predmet
Predmet je lahko.
Poglej Pisava in Predmet
Razum
Razúm je v filozofskem pomenu sposobnost človeškega uma, da ustvarja in operira z abstraktnimi pojmi.
Poglej Pisava in Razum
Risba
Risba golega moškega (''Studio di nudo maschile''), Annibale Carracci, 16. stoletje Rísba je izdelek ustvarjalnosti, kakovostna je del likovne umetnosti, izražen s pomočjo risalnih pripomočkov na dvorazsežnem mediju, na ploskev.
Poglej Pisava in Risba
Silabarij
Zlogovnica, silabar ali silabarij (tudi seznam silabogramov) je urejena zbirka silabogramov (grafično znamenje za zlog v zlogovni pisavi) za vse zloge jezika, ki uporablja zlogovno pisavo.
Poglej Pisava in Silabarij
Sistem
Sistém (iz latinskega (systēma), in prej grškega σύστημα (sustēma)) je načrt, red, urejena celota kake doktrine.
Poglej Pisava in Sistem
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Pisava in Sredozemlje
Stari vek
Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.
Poglej Pisava in Stari vek
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Pisava in Statistika
Stavek
Stavek je jezikovna enota, ki je sestavljena iz več besed, zbranih okoli osebne glagolske oblike oziroma povedka.
Poglej Pisava in Stavek
Svinčnik
Sprednji in zadnji konec HB svinčnika Svinčnik je pisalo s sredico (mino) iz mešanice grafita in gline, obdano z držalom iz lesa, plastike ali podobnega materiala.
Poglej Pisava in Svinčnik
Telefon
Prvi Iskrin avtomatski telefonski aparat brez zemeljske tipke ATA2, od 1949 dalje Telefon (in) je telekomunikacijska naprava za sprejem in oddajo zvoka (običajno govora) na veliko razdaljo.
Poglej Pisava in Telefon
Teorija
Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.
Poglej Pisava in Teorija
Trgovina
Ljubljane leta 1961. mesa'' v ljubljanski mesariji aprila 1959, ko je v Sloveniji pogosto primanjkovalo mesa in mesnih izdelkov Trgovina je ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago.
Poglej Pisava in Trgovina
Unicode
Unicode (slovenjeno unikod) je standard za kodiranje znakov v računalništvu, ki glede na implementacijo za zapis znaka uporablja od enega do štiri zloge.
Poglej Pisava in Unicode
Zahodni svet
NeznanoIndeks človekovega razvoja (HDI) rangira države po življenjskem standardu in drugih kazalcih; danes so kot Zahodni svet največkrat označene visoko razvite države, tu zaznamovane z zeleno barvo Zahodni svet (tudi Zahodna civilizacija ali Zahod) je širok pojem, ki odvisno od svojega miselnega oziroma zgodovinskega konteksta pomeni različna kulturno pogojena okolja.
Poglej Pisava in Zahodni svet
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Pisava in Zgodovina
Zlog
Zlòg je akustična enota v besedi, ki je povezana z zakonitostmi tvorjenja besed in zakonitostmi poslušanja.
Poglej Pisava in Zlog
Znak
Znák je pojem, ki ima več pomenov.
Poglej Pisava in Znak
4. tisočletje pr. n. št.
4.
Poglej Pisava in 4. tisočletje pr. n. št.
800
800 (DCCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Pisava in 800