Kazalo
112 odnosi: Abdžad, Abeceda, Afganistan, Afrikanščina, Akaba, Albanščina, Arabščina, Arabci, Arabica, Azerbajdžan, Azerbajdžanščina, Azija, Šindžjang, Španija, Baškirščina, Beloruščina, Beseda, Bosanščina, Brunej, Cirilica, Datum, Desetiški številski sistem, Devanagari, Diakritično znamenje, Ducat, Evropa, Feničani, Fonem, Fonetika, Francoščina, Glas, Grščina, Guverner, Hausa, Hebrejščina, Indija, Indonezija, Irak, Iran, Islam, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jordanija, Kašmirščina, Kaligrafija, Kazaščina, Kazahstan, Kilometer, Kirgiščina, Kirgizistan, Kitajščina, ... Razširi indeks (62 več) »
Abdžad
Arabski abdžad, najbolj razširjen in najbolj poznan abdžad. Hebrejski abdžad, eden izmed petih abdžadov, ki se še uporabljajo v vsakdanjem življenju. Abdžad (abd͡ʒad; أبجد v arabščini, אבּג'ד v hebrejščini, angleško abjad) ali soglasniška abeceda je vrsta pisanja govora, ko vsak znak predstavlja en glas, v veliki večini soglasnik, samoglasnike pa je potrebno ugotoviti, saj običajno niso zapisani.
Poglej Arabska abeceda in Abdžad
Abeceda
Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).
Poglej Arabska abeceda in Abeceda
Afganistan
Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Arabska abeceda in Afganistan
Afrikanščina
Afrikanski jezik (izvirno Afrikaans, imenovan tudi burščina, burski jezik) spada v germansko vejo indoevropskih jezikov.
Poglej Arabska abeceda in Afrikanščina
Akaba
Akaba je edino obalno mesto v Jordaniji in največje in najbolj naseljeno mesto v Akabskem zalivu.
Poglej Arabska abeceda in Akaba
Albanščina
Albánščina je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 6 milijonov prebivalcev zahodnega Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi, večinoma Albanci.
Poglej Arabska abeceda in Albanščina
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Arabska abeceda in Arabščina
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Arabska abeceda in Arabci
Arabica
Arabica (tudi arebica) je bila različica arabske pisave, ki so jo uporabljali muslimani v Bosni zlasti v času od 15.
Poglej Arabska abeceda in Arabica
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Arabska abeceda in Azerbajdžan
Azerbajdžanščina
Azerbajdžánščina, azerščina ali azerbajdžanska turščina je jezik iz turške skupine jezikov.
Poglej Arabska abeceda in Azerbajdžanščina
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Arabska abeceda in Azija
Šindžjang
Šindžjang (شىنجاڭ, SASM/GNC: Šindžjang; p, alternativno latinizirano kot Sinkjang; uradno Ujgurska avtonomna pokrajina Šindžjang (UARŠ)) je avtonomna pokrajina Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se nahaja na severozahodnem delu države blizu Srednje Azije.
Poglej Arabska abeceda in Šindžjang
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Arabska abeceda in Španija
Baškirščina
Baškirščina (baš. Башҡорт теле, latinizirano Bašqort tele) je eden jezikov kipčaške skupine turških jezikov, ki je v bližnjem sorodu s tatarščino.
Poglej Arabska abeceda in Baškirščina
Beloruščina
Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Poglej Arabska abeceda in Beloruščina
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Arabska abeceda in Beseda
Bosanščina
Bosánščina (izvirno bosanski jezik / босански језик) je ena izmed standardnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina.
Poglej Arabska abeceda in Bosanščina
Brunej
Sultanat Brunej je z nafto bogata država na otoku Borneo, v jugovzhodni Aziji.
Poglej Arabska abeceda in Brunej
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Arabska abeceda in Cirilica
Datum
Datum v koledarju je podatek o nekem dnevu ali dogodku glede na sestav koledarja.
Poglej Arabska abeceda in Datum
Desetiški številski sistem
Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.
Poglej Arabska abeceda in Desetiški številski sistem
Devanagari
Devanagari ali devanāgarī (देवनागरी,, sanskrtska izgovarjava), imenovana tudi nāgarī,Kathleen Kuiper (2010), The Culture of India, New York: The Rosen Publishing Group,, str.
Poglej Arabska abeceda in Devanagari
Diakritično znamenje
Ločeválno ali diakrítično známenje (diakrítični znák) je znamenje, zapisano nad, pod črko ali prek nje z namenom označitve njene spremenjene glasovne vrednosti, naglasa ali tona.
Poglej Arabska abeceda in Diakritično znamenje
Ducat
Ducat je enota za količino, ki vsebuje 12 kosov.
Poglej Arabska abeceda in Ducat
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Arabska abeceda in Evropa
Feničani
Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.
Poglej Arabska abeceda in Feničani
Fonem
Glásnik ali foném (phōnēma – glas, z glasom izrečen) je najmanjša glasovna enota, s katero govorci določenega jezika razlikujejo pomen besed.
Poglej Arabska abeceda in Fonem
Fonetika
Fonétika, tudi glasoslôvje, je veda o glasovih.
Poglej Arabska abeceda in Fonetika
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Arabska abeceda in Francoščina
Glas
Glás je lahko.
Poglej Arabska abeceda in Glas
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Arabska abeceda in Grščina
Guverner
Guverner je vladni izvršilni uradnik nesuverene oblike vlade, ki je nižji ranga kot vodja države.
Poglej Arabska abeceda in Guverner
Hausa
Hausa je ljudstvo iz severne Nigerije.
Poglej Arabska abeceda in Hausa
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Poglej Arabska abeceda in Hebrejščina
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Arabska abeceda in Indija
Indonezija
Republika Indonezija je država v Jugovzhodni Aziji, ki zavzema veliko otočje med Indokino in Avstralijo, med Indijskim oceanom in Tihim oceanom.
Poglej Arabska abeceda in Indonezija
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Arabska abeceda in Irak
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Arabska abeceda in Iran
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Arabska abeceda in Islam
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Arabska abeceda in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jordanija
Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan.
Poglej Arabska abeceda in Jordanija
Kašmirščina
Kašmirščina (کأشُر, कॉशुर), ali košur (izgovori kọ̄šur ali kạ̄šur) je jezik iz dardske podskupine indoarijskih jezikov, ki se v glavnem govori v Kašmirski dolini in dolini Čenab v indijski zvezni državi Džamu in Kašmir.
Poglej Arabska abeceda in Kašmirščina
Kaligrafija
Kaligrafija (iz grških besed κάλλος kallos - »lepota« in γραφή graphẽ »pisanje«) je zvrst vizualne umetnosti, ki se ukvarja z abstraktnim oblikovanjem pisave.
Poglej Arabska abeceda in Kaligrafija
Kazaščina
Kazáščina (kazaško qazaq tili) je turški jezik, zelo soroden nogajščini in karakalpaščini.
Poglej Arabska abeceda in Kazaščina
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Arabska abeceda in Kazahstan
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Arabska abeceda in Kilometer
Kirgiščina
Kirgíščina (kirgiško Кыргыз тили, Kyrgyz tili) je zahodno-turški jezik.
Poglej Arabska abeceda in Kirgiščina
Kirgizistan
Kirgizistan ali Kirgizija (Kyrgyzstan,, Kirgizija), uradno Kirgiška republika, je celinska država in leži v gorah v Srednji Aziji.
Poglej Arabska abeceda in Kirgizistan
Kitajščina
Kitajščina (oz.) je jezik oz.
Poglej Arabska abeceda in Kitajščina
Komori
Zveza Komori (do leta 2002 Islamska zvezna republika Komori) je neodvisna otoška država v severnem delu Mozambiškega kanala v Indijskem oceanu, med severnim Madagaskarjem in severnim Mozambikom.
Poglej Arabska abeceda in Komori
Koran
Koran (arabsko:, al-qurʾān) je sveta knjiga islama.
Poglej Arabska abeceda in Koran
Kurdščina
Kurdščina je avtohtoni jezik etnične skupine Kurdov na bližnjem in srednjem vzhodu, ki se govori na večdržavnem etičnem ozemlju, imenovanem Kurdistan.
Poglej Arabska abeceda in Kurdščina
Kurdi
Kúrdi so Iranski narod, ki po nekaterih virih šteje okoli 25 milijonov prebivalcev, večinoma v Iraku, Iranu, Turčiji in Siriji.
Poglej Arabska abeceda in Kurdi
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Arabska abeceda in Latinica
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Poglej Arabska abeceda in Ljudska republika Kitajska
Magreb
Marakeš, Maroko, z gorovjem Atlas v ozadju Magreb (arabsko المغرب العربي, al-Maġrib al-Arabī) je regija Afrike, ki zajema področje severno od puščave Sahara in zahodno od reke Nil.
Poglej Arabska abeceda in Magreb
Malezija
Malezija je obmorska država v Jugovzhodni Aziji.
Poglej Arabska abeceda in Malezija
Maroko
Maroko (arabsko المغرب; uradno Kraljevina Maroko) je obmorska država v severozahodni Afriki.
Poglej Arabska abeceda in Maroko
Mavri
desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.
Poglej Arabska abeceda in Mavri
Mednarodna fonetična abeceda
Uradna karta MFA, posodobljena leta 2020 Mednarodna fonetična abeceda (MFA,, IPA,, API) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki, ki temelji predvsem na latinici.
Poglej Arabska abeceda in Mednarodna fonetična abeceda
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Poglej Arabska abeceda in Muslimani
Mustafa Kemal Atatürk
Gazi Mustafa Kemal Atatürk, prvi predsednik sodobne republike Turčije, * 19. maj 1881, Selanik (danes Solun) † 10. november 1938, Carigrad.
Poglej Arabska abeceda in Mustafa Kemal Atatürk
Narečje
Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.
Poglej Arabska abeceda in Narečje
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Poglej Arabska abeceda in Oktobrska revolucija
Omajadi
Banu Umayya (arabsko بَنُو أُمَيَّة, translit. Banū Umayya, lit. 'Sinovi Umayya') ali Omajadi (الأمويون), so bili vladajoča družina islamskega kalifata med letoma 661 in 750 ter pozneje islamske Španije med letoma 756 in 1031.
Poglej Arabska abeceda in Omajadi
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Arabska abeceda in Osmansko cesarstvo
Paštunščina
Paštunščina (پښتو / Pəx̌tó, IPA-ps: pəʂˈt̪o, pʊxˈt̪o, pəʃˈt̪o, pəçˈt̪o) je iranski jezik, ki ga govorijo v Afganistanu in Pakistanu.
Poglej Arabska abeceda in Paštunščina
Pakistan
Pákistan, uradno Íslamska repúblika Pákistan je suverena država v Južni Aziji in na Srednjem vzhodu.
Poglej Arabska abeceda in Pakistan
Papirus
Del knjige mrtvih napisane na papirus Papirus je vrsta papirju podobnega materiala, narejen iz papirusnega trsa Cyperus papyrus, ki se prav tako imenuje papirus.
Poglej Arabska abeceda in Papirus
Perzijščina
Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.
Poglej Arabska abeceda in Perzijščina
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Poglej Arabska abeceda in Pisava
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Arabska abeceda in Poljščina
Prečrkovanje
Prečrkovánje je preslikava znakov ene abecede v znake druge abecede oziroma spreminjanje zapisa besede iz ene pisave v drugo.
Poglej Arabska abeceda in Prečrkovanje
Pristanišče
Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.
Poglej Arabska abeceda in Pristanišče
Samoglasnik
Samoglásnik ali vokál je v jezikoslovju glas, za katerega tvorbo je značilna največja odprtost govorne cevi v primerjavi z zvočnikom in nezvočnikom.
Poglej Arabska abeceda in Samoglasnik
Sanskrt
devanāgarī Sanskŕt (devanāgarī/nāgarī) je klasični jezik Indijske podceline ter klasični jezik hinduizma in drugih indijskih religij.
Poglej Arabska abeceda in Sanskrt
Severna Afrika
Severna Afrika Severna Afrika je regija Afrike, v katero se navadno prištevajo afriške države Alžirija, Egipt, Libija, Mavretanija, Maroko, Sudan, Tunizija in Zahodna Sahara.
Poglej Arabska abeceda in Severna Afrika
Sirščina
Sirščina je vzhodno aramejski jezik, ki se je včasih govoril na večjem delu področja rodovitnega polmeseca.
Poglej Arabska abeceda in Sirščina
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Arabska abeceda in Sirija
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Arabska abeceda in Sovjetska zveza
Spletni brskalnik
Spletni brskalnik je računalniški program, ki omogoča brskanje po spletu ter prikazovanje dokumentov HTML in večpredstavnih vsebin.
Poglej Arabska abeceda in Spletni brskalnik
Srce
pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.
Poglej Arabska abeceda in Srce
Standardizacija
Standardizàcija oziroma poenotenje je metoda, katere bistvo je v odstranjevanju odvečne raznovrstnosti in določanju izenačenosti glede na: kakovost ali kvaliteto, obliko, mere (dimenzije), materiale, varnost, zanesljivost ter življenjsko dobo izdelka.
Poglej Arabska abeceda in Standardizacija
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Poglej Arabska abeceda in Stoletje
Svahilščina
Svahili (v svahiliju Kiswahili) je jezik iz skupine bantujskih jezikov, ki je razširjen ob obali Indijskega oceana od severne Kenije do severnega Mozambika, vključno s Komori.
Poglej Arabska abeceda in Svahilščina
Tatarščina
Tatarščina (tatarsko татар теле, tatar tele, татарча, tatarča) je turški jezik, ki ga govorijo Tatari predvsem v Tatarstanu (evropska Rusija) in Sibiriji.
Poglej Arabska abeceda in Tatarščina
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Poglej Arabska abeceda in Tatari
Timbuktu
Timbuktu (berbersko ⵜⵉⵏⴱⵓⴽⵜⵓ) je zgodovinsko mesto na severu Malija v Zahodni Afriki, ki stoji ob robu Sahare približno 20 km severno od srednjega toka reke Niger.
Poglej Arabska abeceda in Timbuktu
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Arabska abeceda in Turčija
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Arabska abeceda in Turščina
Turški jeziki
Túrški jezíki so skupina sorodnih jezikov, ki jih govorijo ljudstva od Turčije do Jakutije v severovzhodni Sibiriji.
Poglej Arabska abeceda in Turški jeziki
Turkmenščina
Turkmenščina (turkmensko Türkmen dili, تورکمن ﺗﻴﻠی) je uradni jezik Turkmenistana.
Poglej Arabska abeceda in Turkmenščina
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Poglej Arabska abeceda in Turkmenistan
Unicode
Unicode (slovenjeno unikod) je standard za kodiranje znakov v računalništvu, ki glede na implementacijo za zapis znaka uporablja od enega do štiri zloge.
Poglej Arabska abeceda in Unicode
Urdujščina
Urdujščina (Urdu:اُردُو)(Znan tudi kot indiginalno Lashkari lokalni: لشکری) ali moderna standardna urdujščina je nacionalni jezik Pakistana in uradni jezik šestih držav Indije.
Poglej Arabska abeceda in Urdujščina
Uzbekistan
Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Arabska abeceda in Uzbekistan
Vzhod
Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Arabska abeceda in Vzhod
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Arabska abeceda in Združene države Amerike
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Arabska abeceda in Zgodovina
Zlog
Zlòg je akustična enota v besedi, ki je povezana z zakonitostmi tvorjenja besed in zakonitostmi poslušanja.
Poglej Arabska abeceda in Zlog
12. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.
Poglej Arabska abeceda in 12. stoletje
1828
1828 (MDCCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Arabska abeceda in 1828
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Arabska abeceda in 19. stoletje
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Arabska abeceda in 1918
1928
1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Arabska abeceda in 1928
1972
1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Arabska abeceda in 1972
4. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 1. stoletje | 2. stoletje | 3. stoletje | 4.
Poglej Arabska abeceda in 4. stoletje
512
512 (DXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Arabska abeceda in 512
6. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 3. stoletje | 4. stoletje | 5. stoletje | 6.
Poglej Arabska abeceda in 6. stoletje
643
643 (DCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Arabska abeceda in 643
768
768 (DCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Arabska abeceda in 768
Prav tako znan kot Arabska pisava.