Kazalo
172 odnosi: A, Abaza, Rusija, Abdžad, Abhaščina, Abugida, Agulščina, Albanščina, Albanija, Alfa, Arabščina, Arabska abeceda, Arabske številke, Armenščina, Armenija, Avarščina, ß, Azerbajdžanščina, Đ, Š, Španščina, Številka, Ž, Č, B, Baškirščina, Beloruščina, Benin, Beta, C, Cahurščina, Cirilica, D, Delta, Diakritično znamenje, E, Epsilon, Erzjanščina, Eta (črka), Etruščani, Evenki, F, Feničanska abeceda, Fi, G, Gagavščina, Gajica, Gama, Glagolica, Gotščina, Grščina, ... Razširi indeks (122 več) »
- Pravopis
A
A a A je prva črka slovenske abecede in latinice.
Poglej Abeceda in A
Abaza, Rusija
Abaza je mesto v Rusiji v republiki Hakasiji.
Poglej Abeceda in Abaza, Rusija
Abdžad
Arabski abdžad, najbolj razširjen in najbolj poznan abdžad. Hebrejski abdžad, eden izmed petih abdžadov, ki se še uporabljajo v vsakdanjem življenju. Abdžad (abd͡ʒad; أبجد v arabščini, אבּג'ד v hebrejščini, angleško abjad) ali soglasniška abeceda je vrsta pisanja govora, ko vsak znak predstavlja en glas, v veliki večini soglasnik, samoglasnike pa je potrebno ugotoviti, saj običajno niso zapisani.
Poglej Abeceda in Abdžad
Abhaščina
Abháščina (abhaško Аҧсуа бызшәа, Absua byzšəa) je uradni jezik v Abhaziji.
Poglej Abeceda in Abhaščina
Abugida
kanadske zlogovne pisave, abugide, ki so jo razvili krščanski misijonarji za jezike kanadskih staroselcev Abugída ali zlogóvna abecéda (syllabic alphabet) označuje segmentirano pisavo, ki vsebuje grafeme za samoglasnike in soglasnike in imajo grafemi za soglasnike vključen privzeti samoglasnik.
Poglej Abeceda in Abugida
Agulščina
Agulščina je jezik naroda Agulov, eden uradnih jezikov v Republiki Dagestanu, ki je eden izmed subjektov Ruske federacije.
Poglej Abeceda in Agulščina
Albanščina
Albánščina je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 6 milijonov prebivalcev zahodnega Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi, večinoma Albanci.
Poglej Abeceda in Albanščina
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Abeceda in Albanija
Alfa
Álfa (grško:; velika črka: Α, mala črka: α) je prva črka grške abecede in ima številčno vrednost 1.
Poglej Abeceda in Alfa
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Abeceda in Arabščina
Arabska abeceda
Arabska abeceda (الأَبْجَدِيَّة العَرَبِيَّة ali الحُرُوف العَرَبِيَّة) ali Arabsko abdžad, je pisava, s katero se zapisuje arabščina; zaradi zgodovinskega vpliva Arabcev pa tudi marsikateri jezik, zlasti muslimanskih narodov, npr.
Poglej Abeceda in Arabska abeceda
Arabske številke
Arábske števílke so daleč najbolj razširjena oblika simbolizma za predstavitev števil.
Poglej Abeceda in Arabske številke
Armenščina
Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.
Poglej Abeceda in Armenščina
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Abeceda in Armenija
Avarščina
Avarščina (avar. магIарул мацI) je jezik kavkaških Avarcev.
Poglej Abeceda in Avarščina
ß
ß je posebna črka nemške abecede.
Poglej Abeceda in ß
Azerbajdžanščina
Azerbajdžánščina, azerščina ali azerbajdžanska turščina je jezik iz turške skupine jezikov.
Poglej Abeceda in Azerbajdžanščina
Đ
desno Đ je črka (ustrezna mala črka je đ), ki se pojavlja v abecedah naslednjih jezikov: srbohrvaščina (in seveda vse njene različice: bošnjaščina, hrvaščina, srbščina), vietnamščina, severna samščina.
Poglej Abeceda in Đ
Š
Š š Š je dvajseta črka slovenske abecede.
Poglej Abeceda in Š
Španščina
Španščina, imenovana tudi kastiljščina, je iberoromanski jezik, po številu govorcev pa drugi najbolj razširjeni jezik na svetu (po angleščini).
Poglej Abeceda in Španščina
Številka
Števílka je beseda, znak ali skupina znakov (števk, glifov), s katerimi predstavimo število.
Poglej Abeceda in Številka
Ž
Ž ž Ž je petindvajseta, zadnja črka slovenske abecede.
Poglej Abeceda in Ž
Č
Č č Č je '''č'''etrta '''č'''rka slovenske abecede.
Poglej Abeceda in Č
B
B b B je druga črka slovenske abecede in latínice.
Poglej Abeceda in B
Baškirščina
Baškirščina (baš. Башҡорт теле, latinizirano Bašqort tele) je eden jezikov kipčaške skupine turških jezikov, ki je v bližnjem sorodu s tatarščino.
Poglej Abeceda in Baškirščina
Beloruščina
Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Poglej Abeceda in Beloruščina
Benin
Benin (Bénin, Benɛ, Benen), uradno Republika Benin, pred tem '''Dahomej''', je država v Zahodni Afriki.
Poglej Abeceda in Benin
Beta
Béta (grško:; velika črka: Β, mala črka: β) je druga črka grške abecede in ima številčno vrednost 2.
Poglej Abeceda in Beta
C
C c C je tretja črka slovenske abecede in latínice.
Poglej Abeceda in C
Cahurščina
Cahurščina je eden lezginskih jezikov, ki spadajo v naško-dagestansko skupino kavkaških jezikov.
Poglej Abeceda in Cahurščina
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Abeceda in Cirilica
D
D d D je peta črka slovenske abecede in četrta črka latinice.
Poglej Abeceda in D
Delta
Délta (grško:; velika črka: Δ, mala črka: δ) je četrta črka grške abecede in ima številčno vrednost 4.
Poglej Abeceda in Delta
Diakritično znamenje
Ločeválno ali diakrítično známenje (diakrítični znák) je znamenje, zapisano nad, pod črko ali prek nje z namenom označitve njene spremenjene glasovne vrednosti, naglasa ali tona.
Poglej Abeceda in Diakritično znamenje
E
E e E je šesta črka slovenske abecede.
Poglej Abeceda in E
Epsilon
Épsilon (grško:; velika črka: Ε, mala črka: ε) je peta črka grške abecede in ima numerično vrednost 5.
Poglej Abeceda in Epsilon
Erzjanščina
Erzjanščina (erzänj kelj) je Ugrofinski jezik, ki ga govori približno 37.000 ljudi v severnih, vzhodnih in severozahodnih delih Republike Mordovije in v sosednjih regijah Nižnega Novgoroda, Čuvašije, Penze, Samare, Saratova, Orenburga, Uljanovska, Tatarstana in Baškortostana v Rusiji.
Poglej Abeceda in Erzjanščina
Eta (črka)
Éta (grško:; velika črka: Η, mala črka: η) je sedma črka grške abecede in ima številčno vrednost 8.
Poglej Abeceda in Eta (črka)
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Abeceda in Etruščani
Evenki
'''Evenško bivališče''' - Etnografski muzej mesta Ulan-Ude, Rusija. Evenki (stari ruski izraz Tunguzi) so avtohtono nomadsko ljudstvo severne Azije, ki v večjem številu prebiva na območju Rusije (35.572 – popis 2002), Kitajske (30.505 – popis 2002) in Mongolije.
Poglej Abeceda in Evenki
F
F f F je sedma črka slovenske abecede.
Poglej Abeceda in F
Feničanska abeceda
Feničanska abeceda je nastala ob koncu 13.
Poglej Abeceda in Feničanska abeceda
Fi
Fi (grško:; velika črka: Φ, mala črka: φ ali) je enaiindvajseta črka grške abecede.
Poglej Abeceda in Fi
G
G g G je osma črka slovenske abecede.
Poglej Abeceda in G
Gagavščina
Gagavščina je jezik iz turške skupine jezikov.
Poglej Abeceda in Gagavščina
Gajica
Gájica (hrvaški:hrvatska abeceda/gajica) je latinična pisava, ki jo je razvil hrvaški jezikoslovec Ljudevit Gaj.
Poglej Abeceda in Gajica
Gama
Gáma (grško:; velika črka: Γ, mala črka: γ) je tretja črka grške abecede in ima številčno vrednost 3.
Poglej Abeceda in Gama
Glagolica
Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Poglej Abeceda in Glagolica
Gotščina
Gotščina (*gutisko razda) je izumrl germanski jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Gotov in še posebej Vizigotov.
Poglej Abeceda in Gotščina
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Abeceda in Grščina
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Poglej Abeceda in Grška abeceda
Gvineja
Gvineja, uradno Republika Gvineja (République de Guinée), je obmorska država v severozahodni Afriki.
Poglej Abeceda in Gvineja
H
H h H je deveta črka slovenske abecede.
Poglej Abeceda in H
Havajščina
Havájščina (havajsko) je jezik prvotnih polinezijskih prebivalcev Havajskega otočja.
Poglej Abeceda in Havajščina
Hebrejska abeceda
Hebrejska abeceda (izvirno) je pisava, s katero se običajno zapisuje hebrejski jezik, pa tudi druge jezike, ki so jih govorili ali jih še govorijo Judje, npr.: aramejski jezik, jidiš ipd.
Poglej Abeceda in Hebrejska abeceda
Hi
Hi (grško:; velika črka: Χ, mala črka: χ) je dvaindvajseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 600.
Poglej Abeceda in Hi
I
I i I je deseta črka slovenske abecede.
Poglej Abeceda in I
Ipsilon (črka)
Ipsilon (grško:; velika črka: Υ, mala črka: υ) je dvajseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 400.
Poglej Abeceda in Ipsilon (črka)
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Abeceda in Iran
Irska gelščina
Írska gélščina ali írščina (Gaeilge na hÉireann) spada skupaj z mansko gelščino in škotsko gelščino v gelsko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Abeceda in Irska gelščina
Izgovarjava
Izgovarjava (obliko izgovorjava Slovenski pravopis odsvetuje) v jeziku pomeni način, na katerega posameznik zlaga osnovne enote, glasove.
Poglej Abeceda in Izgovarjava
J
J j J je enajsta črka slovenske abecede.
Poglej Abeceda in J
Jota (črka)
Jóta (grško ali redkeje; velika črka Ι, mala črka ι) je deveta črka grške abecede in ima številčno vrednost 10.
Poglej Abeceda in Jota (črka)
K
K k K je dvanajsta črka slovenske abecede.
Poglej Abeceda in K
Kalmiščina
Kalmiščina (kalmiško Хальмг IPA: ali Хальмг келн, Haľmg keln, IPA: je jezik iz skupine vzhodnomongolskih jezikov. Po ruskem popisu prebivalstva iz leta 2010 ga v Republiki Kalmikiji na vzhodu Rusije govori 80.500 ljudi od skupno 183.000 Kalmikov. Kalmiščina ima več narečij: torgutsko, koknursko, jahačinsko, bajitsko, mingatsko, olotsko, hošutsko in dorbotsko na Kitajskem, jahačinsko, bajitsko, mingatsko, olotsko, hošutsko, urjanhajsko in hontonsko v Mongoliji ter buzavsko, torgutsko, dorbotsko in sart-kalmiško v Rusiji.
Poglej Abeceda in Kalmiščina
Kapa (črka)
Kápa (grško:; velika črka: Κ, mala črka: κ) je deseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 20.
Poglej Abeceda in Kapa (črka)
Kazaščina
Kazáščina (kazaško qazaq tili) je turški jezik, zelo soroden nogajščini in karakalpaščini.
Poglej Abeceda in Kazaščina
Kirgiščina
Kirgíščina (kirgiško Кыргыз тили, Kyrgyz tili) je zahodno-turški jezik.
Poglej Abeceda in Kirgiščina
Klicaj
Klicáj (!) je levostično ločilo, ki označuje zapoved, željo, prošnjo itd.
Poglej Abeceda in Klicaj
Koptščina
Koptski jezik ali koptščina je jezik egiptovskih kristjanov Koptov, potomcev starih Egipčanov.
Poglej Abeceda in Koptščina
Krimska tatarščina
Qırımğa hoş keldiñiz!) v krimski tatarščini na letališkem avtobusu na mednarodnem letališču v Simferopolu. Krimskotatarski zapis v latinici na tabli v Bahčisaraju. Primer zapisa v krimskotatarski arabski pisavi. Krimska tatarščina (Qırımtatarca, Qırımtatar tili, Къырымтатарджа, Къырымтатар тили, rusko крымскотатарский язык, krymskotatarskij jazyk), poimenovana tudi krimska turščinahttp://www.ethnologue.com/language/crh, Ethnologue (18.
Poglej Abeceda in Krimska tatarščina
Ksi
Ksi (grško:; velika črka: Ξ, mala črka: ξ) je štirinajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 60.
Poglej Abeceda in Ksi
Kurdščina
Kurdščina je avtohtoni jezik etnične skupine Kurdov na bližnjem in srednjem vzhodu, ki se govori na večdržavnem etičnem ozemlju, imenovanem Kurdistan.
Poglej Abeceda in Kurdščina
L
L l L je trinajsta črka slovenske abecede.
Poglej Abeceda in L
Lambda
Lambda (grško:, starejša oblika:; velika črka: Λ, mala črka: λ) je enajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 30.
Poglej Abeceda in Lambda
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Abeceda in Latinica
Lezginščina
Lezgínščina (lezginsko лезги чIал, lezgi čʼal) je jezik Lezginov, ki živijo v jugovzhodnem delu Dagestana in na severu Azerbajdžana.
Poglej Abeceda in Lezginščina
M
M je štirinajsta črka slovenske abecede.
Poglej Abeceda in M
Makedonščina
Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).
Poglej Abeceda in Makedonščina
Mansi
Mansi (mansijsko Мāньси/Мāньси мāхум, Māńsi/Māńsi māhum) so avtohtono ugrsko ljudstvo, ki živi v Avtonomnem okrožju Hanti-Mansi v Tjumenski oblasti v zahodi Sibiriji.
Poglej Abeceda in Mansi
Mednarodna fonetična abeceda
Uradna karta MFA, posodobljena leta 2020 Mednarodna fonetična abeceda (MFA,, IPA,, API) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki, ki temelji predvsem na latinici.
Poglej Abeceda in Mednarodna fonetična abeceda
Medslovanščina
Medslovanščina (ali interslovanščina, medslovansko medžuslovjansky/меджусловјанскы) je umetno ustvarjen slovanski jezik, ki ga je razvila skupina jezikoslovcev iz različnih držav, namenjen medsebojnemu sporazumevanju in prijateljstvu pripadnikov različnih slovanskih narodov.
Poglej Abeceda in Medslovanščina
Mi (črka)
Mi (grško:, starejša oblika:; velika črka: Μ, mala črka: μ) je dvanajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 40.
Poglej Abeceda in Mi (črka)
Moldavščina
Moldavščina (Limba moldovenească) je uradni jezik v Moldaviji.
Poglej Abeceda in Moldavščina
N
N n N je petnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Abeceda in N
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Poglej Abeceda in New York
Ni (črka)
Ni (grško:, starejša oblika:; velika črka: Ν, mala črka: ν) je trinajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 50.
Poglej Abeceda in Ni (črka)
O
O o O je šestnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Abeceda in O
Omega
Ómega (grško:; velika črka: Ω, mala črka: ω) je štiriindvajseta tj.
Poglej Abeceda in Omega
Omikron
Ómikron (grško:; velika črka: Ο, mala črka: ο) je petnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 70.
Poglej Abeceda in Omikron
P
P p P je sedemnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Abeceda in P
Pi (črka)
Pi (grško; velika črka: Π, mala črka: π) je šestnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 80.
Poglej Abeceda in Pi (črka)
Polglasnik
Polglasnik je samoglasnik, ki v slovenščini nima svoje posebne črke.
Poglej Abeceda in Polglasnik
Psi
Psí (grško:; velika črka: Ψ, mala črka: ψ) je triindvajseta (predzadnja) črka grške abecede in ima številčno vrednost 700.
Poglej Abeceda in Psi
Q
Q q Q (ku) je sedemnajsta črka latinske abecede.
Poglej Abeceda in Q
R
R r R je osemnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Abeceda in R
Ro
Ro (grško ali tudi; velika črka Ρ, mala črka ρ) je sedemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 100.
Poglej Abeceda in Ro
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Abeceda in Ruščina
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Abeceda in Rusija
S
S s S je devetnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Abeceda in S
Samoglasnik
Samoglásnik ali vokál je v jezikoslovju glas, za katerega tvorbo je značilna največja odprtost govorne cevi v primerjavi z zvočnikom in nezvočnikom.
Poglej Abeceda in Samoglasnik
Senegal
Republika Senegal je obmorska država v Zahodni Afriki južno od reke Senegal.
Poglej Abeceda in Senegal
Sigma
Sigma (grško:; velika črka: Σ, mala črka: σ, mala črka na koncu besede: ς) je osemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 200.
Poglej Abeceda in Sigma
Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, krajše SSKJ, je slovar, ki je nastal na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Poglej Abeceda in Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovenska abeceda
Slovenska abeceda kot je znana sedaj ima 25 latiničnih črk.
Poglej Abeceda in Slovenska abeceda
Slovio
Slovio je umetni sporazumevalni jezik, ki ga je ustvaril slovaško-švicarski ljubiteljski jezikoslovec Mark Hučko.
Poglej Abeceda in Slovio
Soglasnik
450x450_pik Soglasniki ali konzonanti so glasovi, ki nastanejo z manjšo odprtostno stopnjo govorilnih organov kakor samoglasniki.
Poglej Abeceda in Soglasnik
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Abeceda in Srbščina
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Abeceda in Stara cerkvena slovanščina
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Abeceda in Sveto pismo
T
T t T je enaindvajseta črka slovenske abecede.
Poglej Abeceda in T
Tabasaranščina
Tabasaranščina (tabasaransko Табасаран чӀал) je jezik okoli 110 tisoč Tabasarancev in eden od uradnih jezikov ruske avtonomne republike Dagestan.
Poglej Abeceda in Tabasaranščina
Tadžiščina
Tadžiščina (tadžiško тоҷикӣ) je iranski jezik, različica moderne perzijščine, ki jo govorijo v Tadžikistanu, v Srednji Aziji.
Poglej Abeceda in Tadžiščina
Tatarščina
Tatarščina (tatarsko татар теле, tatar tele, татарча, tatarča) je turški jezik, ki ga govorijo Tatari predvsem v Tatarstanu (evropska Rusija) in Sibiriji.
Poglej Abeceda in Tatarščina
Tau
Tau ali tav (grško:; velika črka: Τ, mala črka: τ) je devetnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 300.
Poglej Abeceda in Tau
Theta
Théta ali téta (starogrško: théta; velika črka Θ, mala črka θ ali ϑ) je osma črka grške abecede in ima številčno vrednost 9.
Poglej Abeceda in Theta
Togo
Togo, uradno Togovska republika, je majhna obmorska država v Zahodni Afriki, ki na severu meji na Burkina Faso, na vzhodu na Benin, na jugu na Beninski zaliv v Atlantskem oceanu ob katerem leži tudi glavno mesto Lomé, ter na zahodu na Gano.
Poglej Abeceda in Togo
Turkmenščina
Turkmenščina (turkmensko Türkmen dili, تورکمن ﺗﻴﻠی) je uradni jezik Turkmenistana.
Poglej Abeceda in Turkmenščina
U
U u U je dvaindvajseta črka slovenske abecede.
Poglej Abeceda in U
Ukrajinščina
Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.
Poglej Abeceda in Ukrajinščina
Unicode
Unicode (slovenjeno unikod) je standard za kodiranje znakov v računalništvu, ki glede na implementacijo za zapis znaka uporablja od enega do štiri zloge.
Poglej Abeceda in Unicode
V
V v V je triindvajseta črka slovenske abecede.
Poglej Abeceda in V
Vanuatu
Vanuatu, uradno Republika Vanuatu (bislama: Ripablik blong Vanuatu), je otoška država, ki se nahaja v južnem Tihem oceanu.
Poglej Abeceda in Vanuatu
Vprašaj
Vprašáj (?) je v jezikoslovju enodelno ločilo na koncu vprašalnega stavka: Kje si? Zakaj to delaš?.
Poglej Abeceda in Vprašaj
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Poglej Abeceda in Vzhodna Evropa
W
W w W (dvojni v) je črka latinske abecede.
Poglej Abeceda in W
X
X x X (iks) je črka latinske abecede.
Poglej Abeceda in X
Y
Y y Y (ipsilon) je črka latinske abecede.
Poglej Abeceda in Y
Z
Z z Z je štiriindvajseta črka slovenske abecede.
Poglej Abeceda in Z
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Abeceda in Združene države Amerike
Zeta (črka)
Zéta ali dzéta (grško; velika črka Ζ, mala črka ζ) je šesta črka grške abecede in ima številčno vrednost 7.
Poglej Abeceda in Zeta (črka)
К
К je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Κ.
Poglej Abeceda in К
Њ
Њ je cirilska črka, ki se uporablja samo v srbščini in makedonščini.
Poglej Abeceda in Њ
П
П je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Π.
Poglej Abeceda in П
О
О je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ο.
Poglej Abeceda in О
Ё
*Ё Ё je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ε.
Poglej Abeceda in Ё
Џ
Џ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski in makedonski abecedi.
Poglej Abeceda in Џ
А
А je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Α (enako kot latinični A).
Poglej Abeceda in А
Н
Н je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ν tako, da se je poševna črta spremenila v vodoravno (istočasno pa se je črka Η spremenila v И).
Poglej Abeceda in Н
Р
Р je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ρ.
Poglej Abeceda in Р
С
С je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Σ oziroma iz njene variante ς.
Poglej Abeceda in С
Т
Т je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Τ.
Poglej Abeceda in Т
У
У je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Υ.
Poglej Abeceda in У
Ф
Ф je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Φ.
Poglej Abeceda in Ф
Х
Х je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Χ.
Poglej Abeceda in Х
Ц
Ц je cirilska črka nejasnega izvora.
Poglej Abeceda in Ц
Ч
Ч je cirilska črka nejasnega izvora.
Poglej Abeceda in Ч
Ш
Ш je cirilska črka, ki se je razvila iz glagolske črke 23px.
Poglej Abeceda in Ш
Щ
Щ je cirilska črka, ki se je razvila iz ligature črk Ш + Т.
Poglej Abeceda in Щ
Ъ
Ъ je posebna cirilska črka, ki se danes le še redko uporablja.
Poglej Abeceda in Ъ
Ы
Ы je cirilska črka, ki se je razvila kot ligatura črk Ъ in І.
Poglej Abeceda in Ы
Ь
Ь je posebna cirilska črka, ki označuje mehčanje predstoječega soglasnika.
Poglej Abeceda in Ь
Э
*Э 262x262_pik Э (э) je cirilska črka.
Poglej Abeceda in Э
Ю
Ю je cirilska črka, ki se imenuje ju in se po navadi tudi prečrkuje kot JU (v nekaterih jezikih tudi kot YU).
Poglej Abeceda in Ю
Я
Я je cirilska črka, ki se imenuje ja in se po navadi tudi prečrkuje kot JA (v nekaterih jezikih tudi kot YA).
Poglej Abeceda in Я
М
М je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Μ.
Poglej Abeceda in М
Ј
Ј je cirilska črka, ki je po obliki in izgovorjavi enaka latinični črki J. Črko uporabljajo v srbščini in makedonščini od Karadžićeve pravopisne reforme naprej.
Poglej Abeceda in Ј
И
И je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Η tako, da se je vodoravna črtica spremenila v poševno (istočasno pa se je črka Ν spremenila v Н).
Poglej Abeceda in И
Ж
Ж je cirilska črka.
Poglej Abeceda in Ж
З
З je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ζ oziroma ζ.
Poglej Abeceda in З
Б
Б je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.
Poglej Abeceda in Б
В
В je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.
Poglej Abeceda in В
Ђ
Ђ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski abecedi.
Poglej Abeceda in Ђ
Г
Г je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Γ.
Poglej Abeceda in Г
Д
Д je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Δ.
Poglej Abeceda in Д
І
І je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ι (enako kot latinični I).
Poglej Abeceda in І
Е
Е je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ε.
Poglej Abeceda in Е
Ѕ
S je cirilska črka, ki se je verjetno razvila iz grške črke (stigma).
Poglej Abeceda in Ѕ
Љ
Љ je cirilska črka, ki se uporablja samo v srbščini in makedonščini.
Poglej Abeceda in Љ
Ћ
Ћ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski abecedi.
Poglej Abeceda in Ћ
Л
Л je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Λ.
Poglej Abeceda in Л
Й
Й je cirilska črka, ki se je razvila iz cirilske črke И.
Poglej Abeceda in Й
Glej tudi
Pravopis
Prav tako znan kot Alfabet.