Kazalo
131 odnosi: Alfa, Anton Mahnič, Đ, Šmarje, Štanjel, Žiga Zois, Ć, Baška plošča, Balkan, Beloruščina, Benetke, Beta, Bodešče, Bolgarija, Bukovica, Cirilica, Delta, Dolenja vas, Divača, Dolenjska, Epsilon, Eta, Evropa, Fi, Gama, Glagol, Gorenjska, Grška abeceda, Grki, Hebrejščina, Hrastovlje, Ižica (črka), Ilirska Bistrica, Ipsilon, Istra, Ivan Tavčar, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jota (črka), Kapa, Kobdilj, Konstantin, Koper, Kras (območje), Krščanstvo, Krk, Krkavče, Ksi, Kvarner, Lambda, Latinščina, Latinica, ... Razširi indeks (81 več) »
- Abeceda
- Slovanska kultura
- Stara cerkvena slovanščina
- Zgodovina Makedonije
Alfa
Álfa (grško:; velika črka: Α, mala črka: α) je prva črka grške abecede in ima številčno vrednost 1.
Poglej Glagolica in Alfa
Anton Mahnič
Anton Mahnič, slovenski, škof, teolog, pesnik, pisatelj, kritik slovenskega kulturnega in duhovnega življenja in urednik, * 14. september 1850, Kobdilj, † 14. december 1920, Zagreb.
Poglej Glagolica in Anton Mahnič
Đ
desno Đ je črka (ustrezna mala črka je đ), ki se pojavlja v abecedah naslednjih jezikov: srbohrvaščina (in seveda vse njene različice: bošnjaščina, hrvaščina, srbščina), vietnamščina, severna samščina.
Poglej Glagolica in Đ
Šmarje
Šmarje je ime več naselij v Sloveniji.
Poglej Glagolica in Šmarje
Štanjel
Štanjel je slikovito kraško naselje v občini Komen.
Poglej Glagolica in Štanjel
Žiga Zois
Baron Žiga (Sigismundus) Zois pl. Edelstein, bolje znan kot Žiga Zois,, slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog, * 23. november 1747, Trst, † 10. november 1819, Ljubljana.
Poglej Glagolica in Žiga Zois
Ć
Ć ć Ć je črka hrvaške, srbske, poljske in lužiške abecede.
Poglej Glagolica in Ć
Baška plošča
Baška plošča Baška plošča je kamnita plošča, eden prvih spomenikov hrvaškega jezika, z vklesanim napisom v hrvaščini ter s pismenkami glagolice.
Poglej Glagolica in Baška plošča
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Glagolica in Balkan
Beloruščina
Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Poglej Glagolica in Beloruščina
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Glagolica in Benetke
Beta
Béta (grško:; velika črka: Β, mala črka: β) je druga črka grške abecede in ima številčno vrednost 2.
Poglej Glagolica in Beta
Bodešče
Bodešče so naselje v Občini Bled.
Poglej Glagolica in Bodešče
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Glagolica in Bolgarija
Bukovica
Bukovica je lahko.
Poglej Glagolica in Bukovica
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Glagolica in Cirilica
Delta
Délta (grško:; velika črka: Δ, mala črka: δ) je četrta črka grške abecede in ima številčno vrednost 4.
Poglej Glagolica in Delta
Dolenja vas, Divača
Dolenja vas je naselje v Občini Divača.
Poglej Glagolica in Dolenja vas, Divača
Dolenjska
Dolenjska Dolenjska je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji, ki geografsko gledano sega od Ljubljanske kotline do meje s Hrvaško (Gorjanci).
Poglej Glagolica in Dolenjska
Epsilon
Épsilon (grško:; velika črka: Ε, mala črka: ε) je peta črka grške abecede in ima numerično vrednost 5.
Poglej Glagolica in Epsilon
Eta
Eta je lahko.
Poglej Glagolica in Eta
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Glagolica in Evropa
Fi
Fi (grško:; velika črka: Φ, mala črka: φ ali) je enaiindvajseta črka grške abecede.
Poglej Glagolica in Fi
Gama
Gáma (grško:; velika črka: Γ, mala črka: γ) je tretja črka grške abecede in ima številčno vrednost 3.
Poglej Glagolica in Gama
Glagol
Glágol je pregibna besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka.
Poglej Glagolica in Glagol
Gorenjska
Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.
Poglej Glagolica in Gorenjska
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Poglej Glagolica in Grška abeceda
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Glagolica in Grki
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Poglej Glagolica in Hebrejščina
Hrastovlje
Hrastovlje - Cristoglie (ital.) so naselje vaškega tipa pod Kraškim robom v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občinoni Koper.
Poglej Glagolica in Hrastovlje
Ižica (črka)
Ѵ (starocerkvenoslovansko ižica) je starejša cirilska črka, ki je predstavljala ipsilon (Υ, υ) v besedah iz grščine, kot na primer снодъ (sünodǔ, sinoda).
Poglej Glagolica in Ižica (črka)
Ilirska Bistrica
Ilirska Bistrica (Illyrisch Feistritz; Villa del Nevoso, pred 1927: Bisterza, madžarsko: Illírbeszterce) je mesto z okoli 4.500 prebivalci (2020) in središče občine Ilirska Bistrica.
Poglej Glagolica in Ilirska Bistrica
Ipsilon
Ipsilon je lahko.
Poglej Glagolica in Ipsilon
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Glagolica in Istra
Ivan Tavčar
Ivan Tavčar,, slovenski odvetnik, politik in pisatelj, * 28. avgust 1851, Poljane nad Škofjo Loko, † 19. februar 1923, Ljubljana.
Poglej Glagolica in Ivan Tavčar
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Glagolica in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jota (črka)
Jóta (grško ali redkeje; velika črka Ι, mala črka ι) je deveta črka grške abecede in ima številčno vrednost 10.
Poglej Glagolica in Jota (črka)
Kapa
Kapa je lahko.
Poglej Glagolica in Kapa
Kobdilj
Kobdilj je naselje v Občini Komen.
Poglej Glagolica in Kobdilj
Konstantin
Konstantin je moško osebno ime.
Poglej Glagolica in Konstantin
Koper
Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).
Poglej Glagolica in Koper
Kras (območje)
Krás (latinsko Iulia Carsia, italijansko Carso, nemško in, furlansko Cjars), tudi Tržaško–Komenski Kras je mednarodno kraško geografsko območje, ki zajema Južno Primorsko, del Notranjske ter nekdanje Tržaške in Goriške pokrajine v Italiji.
Poglej Glagolica in Kras (območje)
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Glagolica in Krščanstvo
Krk
Krk (Vegl) je drugi največji (tik za Cresom) in najsevernejši hrvaški otok.
Poglej Glagolica in Krk
Krkavče
Krkavče so gručasto naselje nad dolino Dragonje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Poglej Glagolica in Krkavče
Ksi
Ksi (grško:; velika črka: Ξ, mala črka: ξ) je štirinajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 60.
Poglej Glagolica in Ksi
Kvarner
Karta Kvarnerja Kvarner je zaliv v seveovzhodnem delu Jadranskega morja med Istrskim polotokom na zahodu in celino, v katerem ležijo številni otoki (Kvarnerski otoki), med katerimi so največji Cres, Krk, Rab, Lošinj in Pag.
Poglej Glagolica in Kvarner
Lambda
Lambda (grško:, starejša oblika:; velika črka: Λ, mala črka: λ) je enajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 30.
Poglej Glagolica in Lambda
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Glagolica in Latinščina
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Glagolica in Latinica
Makedonščina
Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).
Poglej Glagolica in Makedonščina
Mi
Mi ali MI je lahko.
Poglej Glagolica in Mi
Misliče
Misliče so naselje v Občini Divača.
Poglej Glagolica in Misliče
Ni
Ni je lahko.
Poglej Glagolica in Ni
Omega
Ómega (grško:; velika črka: Ω, mala črka: ω) je štiriindvajseta tj.
Poglej Glagolica in Omega
Omikron
Ómikron (grško:; velika črka: Ο, mala črka: ο) je petnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 70.
Poglej Glagolica in Omikron
Papež Hadrijan II.
Hadrijan II., papež Rimskokatoliške cerkve; * 792 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 13. december 872 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Glagolica in Papež Hadrijan II.
Papež Janez VIII.
Janez VIII., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 800 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 16. december 882 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Glagolica in Papež Janez VIII.
Papež Janez XXIII.
Janez XXIII., rojen kot Angelo Giuseppe Roncalli, papež Rimskokatoliške cerkve od 28. oktobra 1958 do smrti, * 25. november 1881, Sotto il Monte, Bergamo, Italija, † 3. junij 1963, Vatikan.
Poglej Glagolica in Papež Janez XXIII.
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Glagolica in Pi
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Poglej Glagolica in Pisava
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Glagolica in Poljščina
Prečrkovanje
Prečrkovánje je preslikava znakov ene abecede v znake druge abecede oziroma spreminjanje zapisa besede iz ene pisave v drugo.
Poglej Glagolica in Prečrkovanje
Primož Trubar
Primož Trubar (tudi Truber), protestantski duhovnik in pisec, * 8./9. junij 1508?, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen (danes del Tübingena v Nemčiji).
Poglej Glagolica in Primož Trubar
Primorska
Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.
Poglej Glagolica in Primorska
Rajko Nahtigal
Avstro-ogrske vojske Rajko Nahtigal, slovenski slavist, filolog, jezikoslovec in akademik, * 14. april 1877, Novo mesto, † 29. marec 1958, Ljubljana.
Poglej Glagolica in Rajko Nahtigal
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Poglej Glagolica in Revolucije leta 1848
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Glagolica in Rim
Rimski misal
Rimski misal Rímski misál (tudi samo Misál ali poslovenjeno Mašna knjiga) je knjiga, ki vsebuje mašne molitve Rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Glagolica in Rimski misal
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Glagolica in Rimskokatoliška cerkev
Ro
Ro (grško ali tudi; velika črka Ρ, mala črka ρ) je sedemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 100.
Poglej Glagolica in Ro
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Glagolica in Ruščina
Sigma
Sigma (grško:; velika črka: Σ, mala črka: σ, mala črka na koncu besede: ς) je osemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 200.
Poglej Glagolica in Sigma
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Glagolica in Slovani
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Glagolica in Slovanski jeziki
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Glagolica in Slovenščina
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Glagolica in Solun
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Glagolica in Srbščina
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Glagolica in Stara cerkvena slovanščina
Stara Fužina
Stara Fužina je naselje v Občini Bohinj.
Poglej Glagolica in Stara Fužina
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Glagolica in Starorimska civilizacija
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Poglej Glagolica in Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril
Sveti Ciril (grško: Κύριλλος, starocerkvenoslovansko: Кирилъ), bizantinski menih, teolog in jezikoslovec, svetnik, * 827, † 14. februar 869.
Poglej Glagolica in Sveti Ciril
Tau
Tau ali tav (grško:; velika črka: Τ, mala črka: τ) je devetnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 300.
Poglej Glagolica in Tau
Teolog
Teolog je znanstvenik, ki se ukvarja s preučevanjem teologije.
Poglej Glagolica in Teolog
Theta
Théta ali téta (starogrško: théta; velika črka Θ, mala črka θ ali ϑ) je osma črka grške abecede in ima številčno vrednost 9.
Poglej Glagolica in Theta
Tomaž Hren
Tomaž Hren (tudi Kren, Chrön), slovenski rimskokatoliški duhovnik, ljubljanski škof, mecen, * 13. november 1560, Ljubljana, † 10. februar 1630, Gornji Grad.
Poglej Glagolica in Tomaž Hren
Ukrajinščina
Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.
Poglej Glagolica in Ukrajinščina
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Glagolica in Vzhodna pravoslavna cerkev
Zeta
Zeta (okrajšava Z) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1021.
Poglej Glagolica in Zeta
К
К je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Κ.
Poglej Glagolica in К
П
П je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Π.
Poglej Glagolica in П
О
О je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ο.
Poglej Glagolica in О
А
А je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Α (enako kot latinični A).
Poglej Glagolica in А
Н
Н je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ν tako, da se je poševna črta spremenila v vodoravno (istočasno pa se je črka Η spremenila v И).
Poglej Glagolica in Н
Р
Р je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ρ.
Poglej Glagolica in Р
С
С je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Σ oziroma iz njene variante ς.
Poglej Glagolica in С
Т
Т je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Τ.
Poglej Glagolica in Т
У
У je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Υ.
Poglej Glagolica in У
Ф
Ф je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Φ.
Poglej Glagolica in Ф
Х
Х je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Χ.
Poglej Glagolica in Х
Ц
Ц je cirilska črka nejasnega izvora.
Poglej Glagolica in Ц
Ч
Ч je cirilska črka nejasnega izvora.
Poglej Glagolica in Ч
Ш
Ш je cirilska črka, ki se je razvila iz glagolske črke 23px.
Poglej Glagolica in Ш
Щ
Щ je cirilska črka, ki se je razvila iz ligature črk Ш + Т.
Poglej Glagolica in Щ
Ъ
Ъ je posebna cirilska črka, ki se danes le še redko uporablja.
Poglej Glagolica in Ъ
Ы
Ы je cirilska črka, ki se je razvila kot ligatura črk Ъ in І.
Poglej Glagolica in Ы
Ь
Ь je posebna cirilska črka, ki označuje mehčanje predstoječega soglasnika.
Poglej Glagolica in Ь
Ю
Ю je cirilska črka, ki se imenuje ju in se po navadi tudi prečrkuje kot JU (v nekaterih jezikih tudi kot YU).
Poglej Glagolica in Ю
М
М je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Μ.
Poglej Glagolica in М
И
И je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Η tako, da se je vodoravna črtica spremenila v poševno (istočasno pa se je črka Ν spremenila v Н).
Poglej Glagolica in И
Ж
Ж je cirilska črka.
Poglej Glagolica in Ж
З
З je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ζ oziroma ζ.
Poglej Glagolica in З
Б
Б je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.
Poglej Glagolica in Б
В
В je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.
Poglej Glagolica in В
Ђ
Ђ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski abecedi.
Poglej Glagolica in Ђ
Г
Г je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Γ.
Poglej Glagolica in Г
Д
Д je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Δ.
Poglej Glagolica in Д
Е
Е je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ε.
Poglej Glagolica in Е
Ћ
Ћ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski abecedi.
Poglej Glagolica in Ћ
Л
Л je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Λ.
Poglej Glagolica in Л
10. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 7. stoletje | 8. stoletje | 9. stoletje | 10.
Poglej Glagolica in 10. stoletje
12. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.
Poglej Glagolica in 12. stoletje
1483
1483 (MCDLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Glagolica in 1483
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej Glagolica in 16. stoletje
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Glagolica in 17. stoletje
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Glagolica in 1917
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Glagolica in 1945
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Glagolica in 20. stoletje
867
867 (DCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Glagolica in 867
9. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 6. stoletje | 7. stoletje | 8. stoletje | 9.
Poglej Glagolica in 9. stoletje